Iz dneva v dan se približuje 13. julij, ko se bosta slovenski predsednik Borut Pahor in italijanski predsednik Sergio Matarella sestala v Trstu, kjer bosta prisostvovala podpisu dokumenta, s katerim bo Narodni dom prešel v last slovenske narodne skupnosti v Italiji. Ker so v Uradu predsednika republike napovedali, da bosta v znak sprave predsednika položila tudi vence k spomeniku bazoviškim junakom in k spominskim obeležjem na Bazoviški fojbi, je na strani totalitarne levice nastal preplah. Še posebej s strani predsednice SD Tanje Fajon. Za komentar o tem, zakaj je pomembno, da se opravi omenjena spravna slovesnost, smo povprašali dolgoletnega diplomata dr. Ernesta Petriča, ki je med drugim izpostavil, da so takšna dejanja sicer simbolna, ampak zelo pomembna. “S tem počasi odpravljamo ostanke preteklosti v naših glavah.” Naši komunisti in njihovi nasledniki so, po besedah dr. Dimitrija Rupla, zelo zaskrbljeni nad tem, da bi se jim pripisalo kaj grdega v zgodovini. “Oni si od nekdaj želijo biti čisti, deviški junaki, zaradi tega so ti ugovori, kritike s strani Fajonove, Pirjevca itd. Sam se zaradi tega ne bi sekiral. Počakal bi, da se ta stvar lepo izteče, in bi to razumel v smislu, da smo naredili še en korak naprej v izboljšanju slovensko-italijanskih odnosov.”
Spomnimo. Spravne poteze predsednika republike so močno razburile evropsko poslanko in predsednico Socialnih demokratov Tanjo Fajon, ki je na družbenem omrežju Twitter zapisala: “Žal poteza Boruta Pahorja odpira veliko bolečino ljudi na Primorskem in v zamejstvu zaradi dogodkov iz preteklosti. Ob zavedanju, da italijanska stran stalno sprevrača zgodovinska dejstva. In da naj bi bil tam tudi vodja Lige Salvini. Razvrednotila bo še vračanje Narodnega doma.”
Strokovnjak za mednarodne odnose dr. Ernest Petrič opozarja, da živimo drug ob drugem in bomo še naprej živeli drug ob drugem. “Sosedje, prijatelji, naši otroci, naši vnuki. Tu živimo v skupni Evropi. Če ta Evropa ne bo povezana, če se ne bomo na nek način prebudili in začeli razmišljati v smeri povezanosti te Evrope, odpravljanju tistih težav, ki so bile v preteklosti in so bile tragične in travmatične, poskušali graditi neko skupno evropejsko bodočnost, se bo našim vnukom slabo pisalo. Zato so taka dejanja, med Nemci in Francozi, med Slovenci in Italijani, Slovenci in Avstrijci, med Rusi in Poljaki, zelo pomembna,” je izpostavil Petrič.
Pogled naj bo usmerjen v prihodnost
Ta dejanja so po besedah Petriča simbolna, ampak zelo pomembna. “Počasi s tem odpravljamo ostanke preteklosti v naših glavah. To ne pomeni, da ne bomo spoštovali naših junakov, naših dosežkov, naše identitete, naših interesov. To posebej poudarjam. Kljub temu, da na vsem tem stojim, torej na slovenstvu, čvrstosti, in se zavedam vseh krivic, ki so se nam godile, mora biti pogled vendarle usmerjen v bodočnost. Zato mislim, da je to važno.”
Naj se Italijani pokesajo svojega fašizma, mi se bomo pa pokesali zločinov, ki so jih naredili komunisti
Za komentar glede odločitve predsednika Pahorja, da se udeleži spravne slovesnosti, smo povprašali večkratnega zunanjega ministra dr. Dimitrija Rupla, ki je uvodoma izpostavil, da je stvar po eni strani povsem preprosta. “Slovenija je dolga leta želela, da italijanska država na nek način prizna, da je naredila veliko svinjarijo, zločin s tem, ko je postrelila tigrovce leta 1930 na prvem tržaškem procesu. Italijani pa so nam očitali, da mi ne priznamo, da so Titovi partizani po vojni naredili drug velik zločin in sicer, da so v fojbe, opuščene rudniške jaške v Bazovici, metali svoje nasprotnike, poražence, take, ki jih niso marali in so jim šli na živce“, je izpostavil Rupel in dodal: “Ti dve strani sta si druga drugi, očitali zločine.”
“Potem je Slovenija uradno rekla, da bo naš predstavnik počastil spomin na tiste, ki so jih vrgli v fojbe, če bo italijanska stran počastila spomin na štiri mučenike v Bazovici, ki so bili ustreljeni 1930. Sedaj se je to zgodilo, To kar smo mi želeli, se je uresničilo. Po mnogih letih se je italijanska stran pripravljena pokloniti slovenskim mučenikom, slovenska stran pa se je pripravljena pokloniti žrtvam povojnega nasilja. Smatram, da je Pahorjeva poteza pravilna in da je v skladu s tem, kar je Slovenija vedno zahtevala oziroma želela. Naj se Italijani pokesajo svojega fašizma, mi se bomo pa pokesali zločinov, ki so jih naredili komunisti.”
Spravno dejanje je mogoče vsepovsod, kjer se je politika spremenila in veljajo demokratična načela
“Spravna srečanja med narodi so seveda izrednega pomena, ampak ne samo med narodi, ampak tudi v narodu med različnimi skupinami, zaradi tega ker moramo najti pot iz teh sporov, da najdemo spet skupno sodelovanje,” je za Nova24TV poudarila zgodovinarka dr. Tamara Griesser-Pečar. V luči protestov s strani SD je Griesser-Pečarjeva poudarila, da je potrebno začeti pri sebi. “Tudi v Sloveniji neprestano, tisti, ki zagovarjajo kontinuiteto, zavračajo zgodovinska dejstva. Zgodovino je potrebno enostavno sprejeti tako, kot je in se na podlagi tega začeti pogovarjati. Ali v narodu samem na dostojen način, ali pa tudi med narodi. Poglejte med Nemčijo in Francijo je tudi prišlo do nekega spravnega dejanja in sedaj izjemno dobro sodelujejo. To je mogoče vsepovsod, kjer se je politika spremenila in veljajo demokratična načela,” je izpostavila in dodala, da je to potrebno tako z našimi sosedi Italijani kot katerimi koli drugimi.
Za fojbe bi se morala opravičiti stranka SD
Odnos stranke SD, sicer pravne naslednice Zveze komunistov Slovenije, do fojb je pred časom za spletni portal Nova24TV komentiral zgodovinar dr. Stane Granda: “Popolnoma jasno je, da so oni najbolj ostri, saj so njihovi ljudje izvršili te poboje. Oni se na primer od Borisa Kraigherja niso nikoli distancirali, prav oni so glede tega najbolj na udaru.” Granda sicer meni, da se Slovencem ni treba opravičevati za fojbe, pač pa bi to morala storiti stranka SD: “Mi, Slovenci, se kot narod nimamo kaj opravičevati za poboje, tudi se nima kaj opravičevati Republika Slovenija za to, pač pa se mora ta stranka opravičiti in se potrkati po prsih ter reči: mea culpa. To je bilo pač njeno vsakodnevno delo in fojbe so samo bolj množična oblika tistega, kar zdaj odkrivajo na Goriškem, kjer ni bilo nobene revolucije, pač pa so prav tako pobijali “nevarne” ljudi.” Poboji sicer niso potekali na nacionalni oz. etnični osnovi, pač pa na razredni osnovi. V fojbah tako najdemo številne žrtve slovenskega in hrvaškega rodu, med drugim tudi pet žrtev judovskega rodu iz Gorice.
Glede na to, da brez sprave ni mogoče sožitje, je žalostno, da sprave v praksi ne zmorejo ravno tisti, ki se imajo za najbolj strpne. Pri tem pa je nujno, da se sprejme zgodovinsko resnico, takšno kot je. Konec koncev gre v okviru tega procesa za vrnitev dostojanstva človeku na obeh straneh. Ker pa razpihovanje razkola ni prav nikomur ni v korist, bi bilo prav, da se končno tega zavejo tudi Socialni demokrati in bolj kot na poceni zbiranje političnih točk pomislijo na dobro naroda.
Nina Žoher