Državni zbor je šel v sredo v potrditev proračuna za leti 2025 in 2026, ki prinašata rekordno visoko porabo. V naslednjem letu bo ta dosegla 17,1 milijarde evrov, kar predstavlja največ v zgodovini, v letu 2026 pa naj bi ta še nekoliko narasla. S tem se je ignoriralo opozorila pred bližajočo se gospodarsko krizo in geopolitičnimi tveganji. “Očitno ne znajo več trezno razsoditi, kaj in kako naprej,” je med drugim kritičen ekonomist dr. Štefan Šumah.
Že lani se je šlo v sprejetje proračuna za naslednje leto, a sedaj se je še dodatno potrdilo nekatere spremembe. Po navedbah finančnega ministra Klemna Boštjančiča se za leto 2025 načrtujejo odhodki v višini 17,1 milijarde evrov, kar je za 1,3 milijarde evrov več kot je bilo sprva mišljeno. Kot je pojasnil po navedbah STA, “se za 130 milijonov evrov povečujejo stroški dela, kar je posledica plačne reforme in odprave plačnih nesorazmerij ter napredovanj v letošnjem letu”.
Načrtovani so višji prihodki, ki bodo znašali 15,2 milijarde evrov. Začasne namenske dajatve, ki so bile uvedene na podlagi zakona o obnovi po lanskih avgustovskih poplavah, bodo po njegovih besedah vplivale na omenjeno rast. Ob tem pa je omenil tudi zvišanje davka od dohodkov pravnih oseb in uvedbo davka na bilančno vsoto bank, s strani vlade pa je prav tako načrtovana rast prilivov od trošarin.
Opozicija kritična
“Za leto 2026 pa je načrtovanih 15,9 milijarde evrov prihodkov in 17,1 milijarde evrov odhodkov.” Z 2,6 odstotka BDP v letu 2025 naj bi se primanjkljaj znižal na 1,6 odstotka BDP v letu 2026. Medtem ko koalicijske stranke proračunske dokumente hvalijo kot optimistične, je opozicija izrekla več kritik. Proračuna sta po njihovo slaba in odpirata vrata netransparentni porabi. Ob tem pa so opozorili tudi na zaostrovanje geopolitičnih napetosti in dodali, da so na tem mestu pogrešali ustrezen odziv vlade.
“Proračuna sta nerazvojno naravnana, netransparentna in prikrivata številke ter dajeta možnost za ponovno netransparentno porabo davkoplačevalskega denarja, ki je stalnica te vlade,” je opozoril poslanec SDS Rado Gladek in kot primera navedel “nakup podrtije na Litijski in računalnikov, ki še vedno ležijo v skladišču”. Da sta proračuna prenapihnjena, sicer meni Fiskalni svet (Več tukaj).
Država se bo lahko v naslednjih dveh letih zadolžila za skoraj 9 milijard evrov. Za nekaj manj kot 4,6 milijarde evrov se bo lahko država namreč zadolžila leta 2025, leto kasneje pa za nekaj več kot 4,3 milijarde evrov.
420 milijonov evrov se bo v naslednjem letu nakazalo Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, pri čemer bo šlo “280 milijonov evrov za stroške zdravil, presejalnih in preventivnih programov, transplantacij, dializ in cepiv, 140 milijonov evrov pa za izvajanje drugih pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja”. Povprečnina se bo leta 2025 zvišala na 771,33 evra na prebivalca, leta 2026 pa na 775,29 evra. Za zmanjševanje objektivnih razlik, ki vplivajo na prihodke občin, se bo “izplačalo še sredstva v višini 1,5 odstotka dohodnine, vplačane v predpreteklem letu”. “Za leto 2025 to pomeni skupaj 47,9 milijona evrov.”
Opozicija je bila nasprotna členu zakona, na podlagi katerega bo imela vlada možnost, da “sredstva iz proračunske rezerve porabi tudi za namene, za katere v proračunu ni zagotovljenih sredstev oziroma niso zadostna”. Gladek je v zvezi s tem v znak kritike navedel, da se s tem odpira vrata nakupovanju “novih podrtij na Litijski”. Da naj bi bilo mogoče omenjena sredstva porabiti zgolj za obveznosti, ki so določene z zakoni, pa na to odgovarjajo v koaliciji.
Za upokojence se je naredilo razmeroma malo
Prav tako so bile sprejete premembe “odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje 2024–2026, s katerimi se bo zgornja meja izdatkov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v letu 2024 zvišala s 7,8 na 7,9 milijarde evrov”. Razlog za to se po besedah državne sekretarke na finančnem ministrstvu Saše Jazbec skriva v višji uskladitvi pokojnin in drugih prejemkov in pa v višji stopnji rasti uživalcev pokojnin ter drugih prejemkov. V luči tega je poslanec SDS Franc Breznik opozoril, da rasti izdatkov upokojenci na lastni koži ne občutijo. “Vlada Roberta Goloba je obljubljala veliko, naredila pa za upokojence razmeroma malo,” je bil kritičen in pozval vladajoče, da naj gredo v smer izpolnitve obljub iz koalicijskih zavez z namenom, da se izboljša položaj upokojencev.
Najlažje pa je razmetavati tuj denar
Za komentar sprejetja proračunov z rekordno porabo v času prihajajoče krize smo se odločili povprašati ekonomista dr. Štefana Šumaha, ki je uvodoma izpostavil, da se vlada obnaša kot pijani milijonar. “Očitno ne znajo več trezno razsoditi, kaj in kako naprej. Najlažje pa je razmetavati tuj denar.” Po njegovih besedah je sam proračun prenapihnjen, pri čemer tudi dvomi, da se bo sploh toliko porabilo, kot je planirano, in bo zagotovo potreben rebalans.
“Težava te vlade, pa tudi ostalih levih vlad je, da bi samo trošile, ne bi pa zagotovile niti osnovnih pogojev, da se lahko denar, ki ga bodo tako z veseljem trošile, ustvarja,” je bil jasen Šumah. Prepričan je, da bi se zagotovo dalo brez težav znižati proračun za dve, tri milijarde in “če bi bil varčevalno naravnan, kar bi moral biti glede na gospodarsko krizo, ki se je dejansko že začela, pa bi mirno lahko prihranili še kako milijardo ali dve več”.
“Vendar je žal tako, da morajo ali moramo davkoplačevalci plačevati tudi te, ki so zgolj prisesani na državno korito in od njih ni nobene koristi oziroma nobene dodane vrednosti,” je še navedel in poudaril, da bi očitno tudi mi potrebovali “norca” z motorko.
Ž. N.