Aktualni teden bo zaznamovala obravnava proračunskih dokumentov. Vlada je predlagala nekaj sprememb pri proračunu za leto 2025, člani odbora pa so se seznanili tudi s predlogom proračuna za leto 2026. Fiskalni svet je bil kritičen do sprememb za leto 2025, predlog proračuna za leto 2026 pa ocenjuje kot “nerealističnega”. Do slednjega predloga je kritična tudi opozicija.
Delovni teden se bo začel s poslanskimi vprašanji predsedniku vlade Robertu Golobu, nadaljeval pa se bo s pretresanjem različnih problematik, med drugim tudi o novem sistemu obračunavanja omrežnin in zdravstvu. Proračunskim dokumentom bo namenjeno več časa, saj so vladni “nerealistični” predlogi znova naleteli na opozorila.
Proračunski dokumenti bodo na mizi v torek in sredo, na dnevnem redu pa bo tudi predlog zakona o njihovem izvrševanju ter spremembi odloka o okviru za pripravo proračunov, poroča STA. Predlog sprememb proračuna za leto 2025, ki ga je minulo soboto obravnaval odbor DZ za finance, je po mnenju poslancev opozicije pripravljen preveč optimistično glede prihodkov ter premalo trezno pri porabi. Gospodarstvo se namreč ohlaja, industrijska proizvodnja pada in brezposelnost utegne zrasti, opozarjajo.
Primanjkljaj naj bi se podvojil
Sicer je bil proračun za leto 2025 sprejet že novembra lani, a je vlada predlagala nekatere spremembe. Pred kratkim dogovorjena plačna reforma je razlog za povečanje odhodkov, več pa naj bi vlada pričakovala tudi zaradi začasnih dajatev na podlagi zakona o obnovi po lanskih poplavah. Načrtovani prihodki se povečujejo za 4,6 odstotka na 15,2 milijarde evrov, odhodki pa za osem odstotkov na 17,1 milijarde evrov. Proračunski primanjkljaj bo tako prihodnje leto znašal 1,9 milijarde evrov oz. 2,6 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).
“Primanjkljaj državnega proračuna brez interventnih ukrepov naj bi se v letu 2025 povečal za 0,9 milijarde evrov oziroma podvojil. Do tega naj bi prišlo kljub predvideni krepitvi rasti prihodkov, saj naj bi se proračunska poraba brez interventnih ukrepov še bolj okrepila. Povečala naj bi se namreč za 1,8 milijarde evrov oziroma kar za 12,3 %. To je trikrat višja stopnja rasti od dolgoletnega povprečja,” je ob tem opozoril Fiskalni svet.
Dr. Kračun na Odboru za finance: Primanjkljaj državnega proračuna brez interventnih ukrepov naj bi se v letu 2025 povečal za 0,9 mrd EUR oziroma podvojil. Do tega naj bi prišlo kljub predvideni krepitvi rasti prihodkov, saj naj bi se proračunska poraba brez interventnih ukrepov…
— Fiskalni svet RS (@FiskalnisvetRS) November 16, 2024
Nezaupljivi so tudi poslanci iz SDS, ki menijo, da je Slovenija v tem trenutku zelo ranljiva “Čas debelih krav je minil,” je dejal poslanec SDS Rado Gladek, ki je mnenja, da bi moralo biti to pri načrtovanju upoštevano, kot preveč optimističnega pa je načrt označil tudi Tomaž Lisec iz SDS.
Načrt za leto 2026 je “precej bogato zastavljen”
Leta 2026 naj bi se v državni proračun steklo 15,9 milijarde evrov, odhodki pa so določeni v višini 17,1 milijarde evrov. Primanjkljaj naj bi tako znašal 1,2 milijarde evrov oziroma 1,6 odstotka BDP. Za motiviranje mladih v učiteljski poklic bi vlada zagotovila dodatna sredstva v višini 750 tisoč evrov, to naj bi bila edina sprememba. Sicer sta poslanski skupini opozicije predlagali še 49 prerazporeditev v skupni vrednosti nekaj več kot 210 milijonov evrov, a odbor za finance kot matično delovno telo ni podprl nobenega.
Poslanci opozicije so tudi do načrta za 2026 kritični, saj je po njihovem mnenju “precej bogato zastavljen”, Lisec pa je opozoril, da iz predstavljenih dokumentov ni videti odziva politike na visokoleteče obljube o reformah. Poleg tega bodo leta 2026 parlamentarne volitve in verjetno bodo potrebne spremembe proračuna, je dodal.
Da načrti vlade za leto 2026 niso realistični, je znova opozoril Fiskalni svet. Ob tem je opozoril na dodatne obveznosti, sprejete po tem, ko je bil predlog proračuna že pripravljen, denimo dogovor o spremembi višine povprečnine za občine.
Poleg proračuna bo razprava tekla tudi o omrežnini in zdravstvu
Današnja seja DZ bo namenjena vprašanjem predsedniku vlade in ministrom. Odbor DZ za infrastrukturo bo danes ponovno razpravljal o novem sistemu obračunavanja omrežnine za elektriko, ki velja od 1. oktobra. Koalicija od Agencije za energijo pričakuje podrobne informacije o vplivih novega sistema na uporabnike, zaščiti socialno ranljivih skupin in gospodarstva ter možnostih prilagoditve metodologij. Predlagajo zamrznitev sistema, dokler ni narejena analiza vplivov. NSi opozarja, da sta vlada in koalicija zavajali z izračuni, in poziva agencijo k opustitvi novega načina obračuna zaradi visokih stroškov za uporabnike s sončnimi elektrarnami in gospodarstvo.
V četrtek bodo poslanci obravnavali predlog zakona o kakovosti v zdravstvu, ki predvideva ustanovitev agencije za spremljanje in razvoj sistema upravljanja kakovosti v zdravstvu, ter zakon o enakem dostopu do zavarovalnih in kreditnih produktov za osebe po prebolelem raku in določenih drugih boleznih. V petek bo na vrsti predlog SDS za spremembe zakona o dolgotrajni oskrbi, ki predvideva izvzem upokojencev iz plačevanja prispevka za dolgotrajno oskrbo.
T.B.