Marsikoga, ki si je pred dnevi na javni RTV Slovenija ogledal dokumentarec z naslovom “Odhod iz Beograda”, je zmotilo, da je bil ustvarjen vtis, da je bilo ravnanje Zveze komunistov Slovenije (ZKS) osamosvojitveno dejanje. Nekdanji podpredsednik koalicije Demos dr. Dimitrij Rupel poudarja, da je to daleč od dejstev, da se s tem kongresom niso odprle alternative osamosvajanja, pa je jasen tudi publicist mag. Igor Omerza.
Predvajanje dokumentarca je prvega predsednika Slovenske demokratične zveze (SDZ), podpredsednika koalicije Demos in večkratnega zunanjega ministra dr. Dimitrija Rupla spodbudila, da se je na RTVS obrnil s kritiko in predlogom, da poskrbijo za enakopravno predstavljanje vseh strank pred volitvami 1990 in korektno ocenijo njihov prispevek k slovenski državnosti.
V samem uvodu zapisa, ki je bil naslovljen na člane vodstva RTVS in zaposlene, viden pa je tudi na Požarjevem profilu družabnega omrežja X, je Rupel pojasnil, da so ga prijatelji opozorili na predvajano oddajo o odhodu delegacije ZKS s partijskega kongresa v Beogradu 22. januarja 1990. Po njegovih besedah so izjave in komentarji v oddaji razkrivali razočaranje slovenskih delegatov nad jugoslovansko in srbsko partijsko politiko, “pri čemer so v resnici delovali v nasprotju s pravili in načeli, ki so jih s prihodom na kongres prostovoljno sprejeli”.
Rupel je pojasnil, da je bilo “delovanje slovenskih komunistov tistikrat (po znamenitem obračunu s Ceausescom, po Majniški deklaraciji, po padcu Berlinskega zidu, po poljskih in drugih dogodkih leta 1989, ki so napovedovali konec komunizma v Evropi) v funkciji prihajajočih slovenskih volitev”.
Rupel je v zvezi z odločitvijo javne televizije o “predvajanju kongresa stranke, ki je ni več in ki je (vsaj formalno) odšla iz jugoslovanske in slovenske politike”, poudaril, da je “to v nasprotju z aktualnim ustavnim in zakonskim redom v Sloveniji”. Temu je tako, ker “pri prikazovanju slovenske državne zgodovine ni poskrbela za nikakršno ravnotežje med ravnanjem ZKS in kongresi novih slovenskih strank leta 1989 (SKZ, SDZ, SDSS, SKD, Zeleni)”. V zvezi z omenjenimi strankami je poudaril, da so te, še preden so se komunisti iz Slovenije napotili v Beograd, napovedovale osamosvojitev, demokracijo in slovensko narodno državo. “Predvajana oddaja zbuja vtis, kot da je bilo ravnanje ZKS v Beogradu osamosvojitveno dejanje, kar je seveda daleč od dejstev,” je še poudaril Rupel.
“(1) NOB kot osamosvojitev, (2) film, nedavno prikazan na RTV SLO o skorajda “osamosvojitvenem” kongresu ZKJ in (3) izničenje Muzeja osamosvojitve so trije glavni elementi idejnega državnega udara na dejansko osamosvojitev. Žal pri tem sodeluje celotna vladajoča elita!” je po kritikah nedavnega dokumentarca na družabnem omrežju X izpostavil publicist mag. Igor Omerza.
Niso se s tem kongresom odprle alternative osamosvajanja
Omerzo smo se odločili poprositi še za dodaten komentar predvajanega dokumentarca. V samem uvodu se je ta obregnil ob Kučanov komentar, da so se takoj pričele odpirati nove alternative, tudi osamosvajanje. Poudarja, da je bilo to odprto že od leta 1941 in da se s tem kongresom niso odprle alternative osamosvajanja.
“Recimo, če gremo v novejši čas. Poglejmo Majniško deklaracijo, ki je zahtevala samostojno Slovenijo, slovensko državo. To je bilo maja 1989, kar je bilo seveda veliko pred kongresom. Niso se odprle neke alternative, ker so bile že odprte. V mesecu februarju je recimo Janez Stanovnik v Beogradu na vprašanje ameriških diplomatov, kaj meni slovensko politično vodstvo o odcepitvi, odvrnil, da to ni njihova alternativa,” je povedal v nadaljevanju in sklenil, da je očitno, da se te alternative o samostojnosti takrat za partijo niso odpirale.
“Ves ta prispevek nekako daje vtis, kot da je to pomenilo konec Jugoslavije. Zveza komunistov se je še naprej borila za Jugoslavijo. Jaz ne smatram to kot izdajstvo, ampak kot napačno politiko takrat, ki so jo potem v končni fazi spremenili. Podprli so namreč plebiscit. Ampak to je bilo šele decembra 1991. Tako da ta kongres še ni imel osamosvojitvenih potenc, kot se zdi iz komentarjev udeležencev v dokumentarcu”, je še navedel in dodal, da je bila to celo dobra predvolilna poteza Zveze komunistov Slovenije, ki so praktično do plebiscita še naprej vztrajali pri Jugoslaviji.
Ž. N.