O hišni preiskavi, ki ga je na domu nekdanjega notranjega ministra in podpredsednika SDS odredilo Specializirano državno tožilstvo, smo povprašali (prav tako) nekdanjega notranjega ministra dr. Vinka Gorenaka. Trdi, da se zdi popolnoma nesmiselno, da bi notranji minister hotel izdajati informacije kriminalne skupine, saj bi s tem ravnal zoper lastni politični interes.
Aleš Hojs je sicer včeraj za medije odgovoril, da je že samo vprašanje, ali je izdajal informacije Kavaškemu klanu, “neumno”. Predsednik SDS pa je v objavi na družbenem omrežju X včerajšnjo preiskavo označil kot politično motivirano. Ta je bila namreč izvedena le nekaj mesecev pred prihajajočimi državnozborskimi volitvami.
Gorenaku se ne zdi realno, da bi Hojs izdal informacijo Kavaškemu klanu, saj bi s tem deloval zoper lastni interes. Zakaj? “Notranji minister je gotovo, pa kdor koli že to je, zainteresiran, da bo neka mafijska združba, kot je Kavaški klan, razkrinkana,” je povedal Gorenak in dodal, da bi sam, v kolikor bi bil danes minister, z veseljem spremljal dogajanje in se potem “pohvalil, kako uspešno policijo imam”.
Zato zaključuje, da pravzaprav “ni logično, da bi Hojs kaj takega storil”, kot ga sumi tožilstvo.
Dolga zgodovina zlorabe organov pregona za politične namene
Gorenak spomni na celo vrsto primerov, ko so okoliščine kazale, da je šlo za zlorabo represivnih organov. Denimo, leta 2011 poslanec SD Andrej Magajna ni hotel podpreti določenega zakona, že dva dni po tem pa ga je doletela hišna preiskava, tej pa je sledila obtožba pedofilije. Kriminalisti so nato izgubili dokaze, postopek zoper Magajno pa se je ustavil. Madež, ki so mu ga zadali, pa je seveda ostal. Kot drugi primer navede preiskavo nekdanjega poslanca in ministra Andreja Širclja, v kateri se je sodnica podpisala pod odredbo, s katero so hoteli zaseči celoten strežnik stranke SDS, ne le Šircljevih elektronskih sporočil. Motiv je bil očiten, pridobiti neupravičen dostop do celotne komunikacije na strankinem strežniku. Zoper Širclja do danes ni bil uveden noben postopek. Spomnil je tudi na številne ovadbe, ki so bile sprožene zoper nekdanjega mariborskega župana Franca Kanglerja, v katerem je, kot pravi Gorenak sodstvo odigralo svojo vlogo, saj je izdalo 25 oprostilnih sodb, zlorabe pa so se dogajale na ravni preiskovalnih sodnikov in tožilstva.
Našega sogovornika smo povprašali še o eni nenavadni okoliščini včerajšnje preiskave. Kot so navedli preiskovalni organi, je Hojs osumljen, da je od neznanega storilca prejel informacijo, kdaj bo leta 2021 hišna preiskava Kavaškega klana. Pojasnilo, ki ga je nato Hojs podal v javnosti, ni zelo smiselno, kot opozarja Gorenak, saj z notranjim ministrom komunicira le en predstavnik policije, in to je navadno njen generalni direktor ali pa njegov namestnik. Pri tem pa ponovi, da je v interesu vsakega ministra, da se “pohvali” s tem, da je policija pod njegovim vodstvom prijela kriminalno skupino, kot je Kavaški klan.
Drsenje Slovenije v avtoritarizem
Na včerajšnje dogajanje so se odzvali številni znani Slovenci, tudi politični komentatorji. Dr. Boštjan M. Turk je denimo zapisal: “Vsi smo Aleš Hojs. To se dogaja samo v Severni Koreji, Belorusiji in Rusiji. Policija je zlorabljena za politični obračun z opozicijo, pol leta pred volitvami.” Eden najuspešnejših podjetnikov v Sloveniji Aleš Štrancar pa je zapisal, da je “fašizem na delu”.
Fašist na delu. Vendar le še dobrega pol leta, potem pa ga čaka dolgoletni zapor.
Vsi smo Aleš Hojs!— Aleš Štrancar (@StrancarAles) September 30, 2025
Gorenaka pred koncem vprašamo še o potencialnih političnih posledicah včerajšnjega dogajanja. Namreč, če se vprašamo, “cui bono”, oziroma komu v politični areni včerajšnje dogajanje najbolj koristi, pridemo do odgovora, da seveda levici oziroma koaliciji, ki bo pričakovano razglasila, da zaupa “neodvisnim organom”. Pričakujemo lahko tudi, da bodo dogodki v postopku sledili tempu politične kampanje, s tem pa bodo seveda hoteli vplivati na volilne namene državljanov in državljank. Kot pravi Gorenak, ni izključena niti ovadba.
Opomba: “Pogovor z dr. Vinkom Gorenakom je bil opravljen, preden so bile znane vse okoliščine hišne preiskave pri Alešu Hojsu, še posebej tiste, ki se nanašajo na to, katera institucija je preiskavo vodila in zahtevala.”
Ž. K.