Kot kaže so se pričeli tudi znotraj koalicijske stranke SD zavedati, da Tanja Fajon potaplja stranko. Vodja poslanske skupine SD Jani Prednik je v pogovoru za Delo namreč povedal, da se delno strinja z ocenami marsikoga, ki meni, da je stranka SD obstala na mestu. Pravi, da sam ne more več gledati, kako stranka stagnira, in je še naprej pripravljen, da sam poprime za vajeti. “Samo zdrava socialna demokracija nekaj premakne,” je prepričan. Ni pa samo Prednik tisti, ki bi lahko zamenjal Fajonovo. V igri naj bi bila tudi Dominika Švarc Pipan.
Če se je ob menjavi vodstva na vrhu stranke komu zdelo, da bo stranka SD postala vodilna stranka v državi, je kaj kmalu postalo jasno, da Tanja Fajon kot kaže ni kos izzivom na domačem političnem parketu. Ko je globoka država poskrbela za lansiranje nove stranke na levem polu, se je stranka SD znašla v senci Gibanja Svoboda. Namesto, da bi bili priča samorefleksiji po slabšem rezultatu na volitvah od pričakovanega, pa smo lahko iz ust predsednice stranke poslušali izraz zadovoljstva nad rezultatom. “Volilni rezultat stranke SD je pod pričakovanji. Slab. Socialna demokracija pa je predobra ideja, da bi imela zgolj 6,65 odstotka podpore. Zato se mi zdi prav, da kot podpredsednik SD-ja z odstopom dam zalet resnični razpravi v stranki, kako naprej. Srečno, SD!” je zato po volitvah sporočil viden član stranke Jernej Pikalo. Do spremembe kompasa v stranki v nadaljevanju kljub temu ni prišlo, javnomnenjski rejtingi pa sicer že lep čas kažejo, da o nikakršnem vidnem premiku, ki bi stranko približal 10-odstotkom, ni ne sluha ne duha, saj se nekako gibajo do 7-odstotne podpore.
Postali so nevidni
Vodja poslanske skupine SD Jani Prednik, ki se je v preteklosti že potegoval za vodenje stranke, je v pogovoru za Delo povedal, da so se v SD izgubili v tako imenovani politični korektnosti, s čimer so izgubili “tako vonj kot okus in barvo”. Po njegovo so postali nevidni. “Že v korenu strankinega imena sporočamo, da smo socialni, da smo tu izključno zaradi ljudi, da nam je mar zanje, a tega, žal, ne znamo pokazati.” Pravi pa, da v njem želja po vodenju stranke ni ugasnila in da se je oglasil, ker so ga k temu spodbudili številni člani stranke, ki naj bi na račun situacije v stranki trpeli. “Politika je prostor dialoga in res ne vidim razloga, da se s težavami ne bi ukvarjali, se z njimi spopadali in se o njih pogovarjali,” je ob tem dal vedeti.
V pogovoru je poslanec povedal, da mu nikakor ni vseeno za stranko, znotraj katere že deluje dvajset let. Zagovarja prepričanje, da lahko premakne nekaj le zdrava socialna demokracija. “A za to je potrebna poštena refleksija, pošten, jasen in temeljit pogovor vodstva za zaprtimi vrati,” je prepričan in dodaja, da imajo naslovniki težav v stranki imena in priimke. “Najmanj, kar bi bilo treba storiti, je, da se z njimi pogovorimo,” je jasen.
Spregovoril pa je tudi okrog krize identitete. Med drugim je namreč izjavil, da ” je kriza strankine identitete, na katero opozarjajo tako notranji kot zunanji opazovalci, morda še toliko večja, ker so v družbi nevarno popustili tisti družbeni okviri, ki so socialno ranljivim prebivalkam in prebivalcem zagotavljali bivanjsko stabilnost”. Ob tem je dodal oceno, da so ljudje, oropani dostojanstva, že skoraj povsem prepričani, da zanje res ni prav nikomur mar. Prednik, ki je med drugim pojasnil, da se tokrat kot protikandidat za mesto predsednika stranke ni odločil, ker je želel pomiriti strahove nekaterih, da bo predstavljal nekakšno spečo celico, ki bi rovarila proti Fajonovi. Poudarja, da je človek “dialoga in odkrite, jasne besede”, ki vsakomur, kar mu gre, pove v obraz, ne pa za hrbtom.
Fajonova se je na besede Prednika že odzvala
“Vprašanja voditeljstva se urejajo na kongresih političnih strank, Socialni demokrati smo to dilemo razrešili na lanskoletnem kongresu,” je zunanja ministrica in predsednica stranke Tanja Fajon v odzivu na Prednikove besede povedala v svojem odzivu za Večer, iz katerega je mogoče razbrati, da nad povedanim ni pretirano navdušena, kot kaže pa sama tudi še ne vidi dovolj svojih napak pri vodenju stranke. Povedala je, da je krepitev SD in rast države njihova skupna naloga, čemur naj bi bili zavezani tudi ob vstopu v Golobovo koalicijo. “Vodja poslanske skupine je del vodstva stranke in lahko že danes krepi politiko in pozicijo Socialnih demokratov, le skupaj pa lahko ob upoštevanju konstruktivnih kritik tudi rastemo in postajamo močnejši,” je izpostavila in dodala, da bodo v kratkem praznovali 30-letnico stranke in da zagovarja prepričanje, da si bodo tedaj “vsi iskreno čestitali ob velikem jubileju”.
Pravijo, da se človek največ nauči iz lastnih napak, a to seveda ni mogoče, če si človek pred dejstvi zatiska oči in ni zmožen samorefleksije. Izid volitev in rezultati javnomnenjskih anket pa nedvomno niso v prid trenutnemu vodstvu stranke in spremembe bi bile iz tega razloga nedvomno na mestu, če želijo spremeniti trend priljubljenosti stranke, ki sicer velja za etablirano. Odgovorni urednik informativnega programa na Planet TV Mirko Mayer pravi, da je neuradno mogoče slišati, da naj bi stranka v kratkem dobila prehodno, kolektivno vodstvo. “Kot ‘koordinator’ bi SD do kongresa lahko vodil Matjaž Han. Predsednik vlade RS Robert Golob pa naj bi si na vrhu Socialnih demokratov želel njemu izrazito lojalno ministrico za pravosodje Dominiko Švarc Pipan“.
Ana Horvat