Ljubljanski mestni svetniki bodo v kratkem odločali o novi veliki investiciji Jankovićevega prijatelja iz Republike Srbske. Mladen Milanović oziroma njegov MG Mind načrtuje gradnjo nove stanovanjske soseske na Litijski cesti v Ljubljani.
Precej obsežen projekt, 372 stanovanj, bo gradilo podjetje KPL Ljubljana, ki je sicer v lasti podjetja MG Mind. Svetniki bodo gradnjo oziroma občinski podrobni prostorski načrt na območju nekdanje vrtnarije Rast predvidoma potrjevali 23. junija, poročajo Finance.
Mestni svetniki bodo glede na sestavo mestnega sveta predvidoma potrdili gradnjo, nato pa bo moral investitor pridobiti še gradbeno dovoljenje. Finance so o načrtovanem projektu poročale že leta 2021, ko je projekt obsegal 330 stanovanj, nato pa se je obseg gradnje povečal še za dodatnih 40 stanovanj.
Iz OPPN črtali določilo o predhodni arheološki raziskavi
Milanović načrtuje gradnjo šestih poslovno-trgovskih objektov v dveh nadstropjih na severnem delu ob Litijski, na južnem pa osmih stanovanjskih objektov oziroma blokov, prav tako z dvema nadstropjema in terasno etažo. Soseska bo imela tudi podzemno parkirišče, pred bloki pa bodo igrala za otroke. Začelo naj bi se z gradnjo poslovno-stanovanjskega dela projekta.
Trenutni OPPN ne predvideva predhodne arheološke raziskave, kljub temu da so v bližini načrtovane gradnje v preteklosti odkrili grobišče. Že leta 2015 so delavci ob gradnji kanalizacije odkrili človeška okostja, ki so jih arheologi datirali približno v čas visokega srednjega veka (obdobje 11. in 12. stoletja), lahko pa bi bili tudi precej starejši in bi sodili v 9. stoletje, poroča Delo. KPL bo sicer moral ob potencialnih najdbah te zavarovati in obvestiti Zavod za varstvo kulturne dediščine.
Projekt spremljajo tudi nekatera obrobna dela, kot je denimo ureditev parka ob Litijski cesti in urejanje dela cestne infrastrukture v bližini.
Prebivalci naselja bi lahko ostali brez zdravstvene oskrbe
Za komentar smo povprašali ljubljansko svetnico Marušo Babnik iz vrst SDS. Kot je poudarila, za projektom stoji “hišni investitor MOL”, sicer pa pravi, da stanovanj v Ljubljani primanjkuje in da gre za “tržna stanovanja”. Poudarja pa, da jih v svetniški skupini skrbi zaradi vrtčevske infrastrukutre, predvsem pa zdravstvena oskrba. “Velik problem vidimo v zdravstveni oskrbi, ker Zdravstveni dom Ljubljana ne ponuja novih opredelitev za osebnega zdravnika. V dokumentu sicer piše, da se bodo novi prebivalci opredelili pri koncesionarjih, hkrati pa vemo, v kateri smeri se premika zdravstvena reforma. Tukaj vidimo večji problem,” je povedala in dodala, da se ji tovrstne investicije ne zdijo tako sporne kot denimo investicije v neprofitna stanovanja, ki se spreminjajo v gete, saj tja naseljujejo predvsem pripadnike tujih narodnosti.
Meni, da bi bilo pametno razmisliti, da bi Mestna občina Ljubljana soinvestirala v gradnjo, saj bi lahko na tak način pridobili kadrovska stanovanja, s katerimi bi lahko pritegnili visokokvalificirane posameznike (denimo zdravnike), ki jih v mestu primanjkuje. Mestna občina bo po trenutnih planih investirala zgolj v okoliško infrastrukturo.
Jankovićev dvorni investitor beži v Slovenijo pred sankcijami?
O Milanoviću, znanem tudi po nadimku “Kaja”, in njegovih poslih v Sloveniji smo v preteklosti že veliko pisali. Eden izmed njegovih najbolj znanih poslov v Sloveniji je prav gotovo KPL (Komunalno podjetje Ljubljana), podjetje, ki ga je Milanović kupil leta 2015 in ima danes koncesijo za vzdrževanje ljubljanske cestne infrastrukture. Podjetje je med drugim znano tudi po tem, da ga je Svetovna banka na neki točki uvrstila na t. i. “črni seznam” zaradi suma korupcije. Obseg poslovanja z državo je samo s tega naslova presegel 400 milijonov evrov glede na podatke, dosegljive v Erarju. Januarja 2024 je v javnost prišla tudi vest, da je poslovnež kupil trgovski del športnega parka Stožice za 25 milijonov evrov.
Milanović je bil v preteklosti večkrat opisan kot eden izmed Dodikovih tajkunov. To oznako je sicer v intervjuju za slovenske medije zanikal, a si je težko predstavljati, da bi lahko tako obsežno posloval v Republiki Srbski, v kolikor ne bi bil v dobrih odnosih z oblastjo. Z Dodikom pa je prav gotovo v dobrih odnosih tudi ljubljanski župan Zoran Janković, ki se je v zadnjih letih prelevil v sprevodnika za kapital iz BiH in Srbije v Slovenijo.
In kaj bi lahko bilo v ozadju velikega priliva kapitala iz zgoraj omenjenih območij v Slovenijo? Kot je na svojem Facebook profilu šaljivo namignil politični komentator in poznavalec razmer na Balkanu Miran Videtič, spremljamo beg kapitala iz Republike Srbske pred morebitnimi sankcijami. Kar je precej zanimivo glede na to, da je s sankcijami Dodiku in njegovemu omrežju zagrozila tudi Slovenija, Dodik pa je napovedal povračilne ukrepe.
Ž. K.