Prav lahko bi se zgodilo, da v (ne tako oddaljeni) prihodnosti na Hrvaško ne bodo bežala zgolj podjetja, temveč tudi posamezniki. Medtem ko južni sosedi presenečajo z odlično gospodarsko rastjo, se Slovenija opoteka zaradi hromečih davkov in pretirane regulacije.
Danes je Hrvaška po ocenah Evropske komisije med najhitreje rastočimi gospodarstvi v EU. Po besedah njihovega ministra za gospodarstvo k rasti v največji meri prispevajo investicije, denimo v popotresno obnovo in potrošnja gospodinjstev.
H gospodarski rasti prispeva tudi uspešno črpanje evropskih sredstev. Sosedi so iz okvira Nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost že počrpali 4,5 milijarde evrov, do konca tega leta pričakujejo še približno dve dodatni milijardi.
Cveti tudi izvozni sektor, ki je lansko leto povečal izvoz blaga za enajst odstotkov. Temu bo po pričakovanjih sledila tudi nadaljnja rast plač in zaposlenosti v zasebnem sektorju, poroča hrvaški portal Libero. Hrvaška se tako približuje povprečni razvitosti Evropske unije.
In še malo ekonometričnih podatkov: Hrvaška je leta 2023 zabeležila 3,1-odstotno gospodarsko rast, lansko leto pa 3,4-odstotno. Po podatkih, ki jih je zbral Visual Capitalist, se je Hrvaška lansko leto po gospodarski rasti uvrstila na 5. mesto med evropskimi gospodarstvi. Na lestvico je sicer uvrščena tudi Rusija.
Hrvaška je imela leta 2023 in 2024 dvakrat večjo gospodarsko rast od evropskega povprečja.
Slovenija se na zgornjo lestvico s svojo uborno in podpovprečno gospodarsko rastjo ni niti uvrstila. Slovenska gospodarska rast je leta 2023 po prvih ocenah znašala 1,6 odstotka, po popravljenih izračunih pa 2,1 odstotka (vir). Lansko leto se je domača gospodarska rast še dodatno ohladila, znašala je uborne 1,6 odstotka. Po podatkih Urada za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) bo letošnja gospodarska rast nižja od prvotno napovedane, okrepila naj bi se na 2,1 odstotka na letni ravni, kar je še vedno občutno manj kot na Hrvaškem.
Vse to pa je daleč od gospodarske rasti, ki jo je Slovenija izkušala v času zadnje vlade Janeza Janše. Ta je prevzela vajeti države v času, ko je v svetu in Sloveniji izbruhnila epidemija virusa covid-19. Zaprtja so leta 2020 tako kot drugod po svetu opazno poškodovala gospodarstvo, nato pa je že prihodnje leto sledil izjemen odboj v nasprotno smer. Že leta 2021 je domača gospodarska rast znašala neverjetnih 8,2 odstotka, leta 2022, ko je oblast po volitvah prevzela vlada Roberta Goloba, pa je gospodarska rast še vedno znašala 2,5 odstotka.
Zakaj nas Hrvati prehitevajo?
O razlogih za gospodarsko opotekanje Slovenije smo se v preteklosti že na debelo razpisali. Slovenija v času Golobove vlade, v kateri (vsaj po oceni politični analitikov) ekonomsko politiko narekuje skrajna Levica, iz leta v leto izgublja na konkurenčnosti. Glede na analizo, ki jo vsako leto pripravlja švicarski Inštitut za razvoj managementa, smo lansko leto na lestvici konkurenčnosti nazadovali za štiri mesta in se tako znašli na 46. mestu. Leto prej smo prav tako nazadovali za štiri mesta. Po ocenah inštituta sta k padcu največ prispevali nespodbudna davčna ureditev in neusposobljenost vlade.
Da je ena največjih težav v Sloveniji previsok davčni primež, navaja tudi Gospodarska zbornica Slovenije. K temu dodaja še pretirano breme regulacije, neučinkovito sodstvo in premajhna vlaganja v razvoj.
Ž. K.