“Gre za čisto politično odločitev, ki je po mojem mnenju aktivistična, materialno gledano pa tudi škodljiva že na srednji, ne na dolgi rok,” je vladno razglasitev izraelskega premierja Netanjahuja za nezaželeno osebo ocenil mednarodni pravnik Pogačnik.
Namesto da bi se vlada Roberta Goloba bolj posvečala reševanju domačih težav na področju stanovanjske politike, pokojnin, zdravstva, gospodarstva, birokracije itd., udejanja škodljiv globalni aktivizem. Vladajoči so izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja azglasili za nezaželeno osebo, že letošnjega julija pa so vstop v Slovenijo prepovedali dvema ministroma njegove vlade, in sicer Itamarju Ben Gvirju in Bezalelu Smotriču (več o tem je mogoče prebrati tukaj).
Včeraj je pred Generalno skupščino ZN spregovoril izraelski premier Benjamin Netanjahu. Predstavil je “resnico izraelske države” – pozval je palestinsko teroristično organizacijo Hamas, da naj se preda. Slovenska delegacija z zunanjo ministrico Tanjo Fajon na čelu, je ob tem napovedala bojkot (več tukaj). O posledicah dejanj Golobove vlade smo se pogovarjali z mednarodnim pravnikom dr. Miho Pogačnikom.
Slovenija ni dobila ničesar, le pokazala je aktivizem
Pogačnik uvodoma meni, da morajo biti države v zunanji politiki in v mednarodnih odnosih previdne in ne vleči potez, ki niso potrebne. Pogačnik: “Sloveniji se po mojem mnenju, v nobenem primeru ne bi bilo treba opredeljevati, niti do razmer v Gazi, niti do vprašanja Palestine in še manj razglašat funkcionarje Izraela za nezaželene osebe v Sloveniji. S tem Slovenija (slovenska zunanja politika) ni ničesar dobila, pokazala pa je, da je aktivistična …”
Ali gre v primeru za zakrivanje notranjih političnih neuspehov ali ne, je po njegovem drugo vprašanje … Ampak države načeloma ne delajo nepotrebnih dejanj. Lahko bi postopali tako, kot recimo sosednja Hrvaška in se do teh zadev opredeljevali umirjeno. In kaj to točno to po njegovem pomeni? Dokler nekomu pred pravosodnim telesom ni nekaj dokazano, ni naredil nobenega zločina ali kaznivega dejanja. In nobenemu od teh ljudi ni bilo nič dokazano pred pravosodnim telesom.
O zločinih naj presojajo pravniki, ne novinarji in politiki
V Sloveniji se je izpostavljalo izsledke neke komisije, ki je dvomljivega slovesa in se lahko vanjo vključi kdorkoli ima 30 dolarjev za članarino, niti ne potrebuje nekih posebnih referenc. Niso se pa ukvarjali s tem, kakšni natančno zločini, so bili storjeni. Treba je vedeti, da gre za resne zadeve. Če nekoga obtožite mednarodnega zločina, potem morate imeti resne dokaze.
“In tako kot lahko v notranjem pravu, o zločinih presoja samo notranje sodišče (komisije), tako tudi v mednarodnem pravu o zločinih presojajo samo mednarodna telesa oziroma v primeru Združenih narodov Meddržavno sodišče,” je jasen Pogačnik. In kaj bo reklo Meddržavno sodišče ne vemo. Mednarodni pravnik poudarja, da so člani sodišča eminentni mednarodni pravniki, ki bodo povedali, kaj si o tem mislijo. Kaj si mislijo novinarji, razni politiki itd., za obstoj zločina dejansko ni relevantno.
Pogačnik: “Gre za čisto politično odločitev, ki je po mojem mnenju aktivistična, materialno gledano pa tudi škodljiva, že na srednji, ne na dolgi rok.” Težko pa je oceniti zakaj natanko so se tako odločili. Verjetno je razlogov več. Po eni strani državam s socialističnimi garniturami, bolj ustrezajo mednarodni izzivi, ali pa zunanji sovražniki. Ukvarjajo se z vsemi zadevami zunanjega sveta, razen z blagostanjem lastnega naroda ne.
“Poglejte, odnosi z vsemi sosedami se slabšajo. Po nepotrebnem. Potem pa se še v mednarodni skupnosti išče neko žarišče za katerega se opredeljuje, po mojem povsem nepotrebno. Če bi povsem pragmatično in nekako oportunistično razmišljali – potem res ne razumem, kaj lahko Slovenija dobi od sodelovanja s Palestino?” je kritičen Pogačnik. Bo pa po njegovem izgubila nekatere dobrobiti, ki jih je bila deležna s strani Izraela.
Prav tako si bo “nakopala” “določen ugled” pri ZDA in drugih držav, ki podpirajo Izrael. In sledeče je posebej zanimivo: vse sosede Slovenije so postopale drugače kot naša država (Italija, Avstrija, Hrvaška, Madžarska). Pravni strokovnjak ne razume, zakaj je morala prav Slovenija ravnati drugače, pri čemer je njena dejanska moč za urejanju dotičnih zadev, približno nikakršna. In Slovenija bo skoraj zanesljivo izgubila trgovinske posle z Izraelom.
Trgovinskih poslov s Palestino pa ne more imeti. Edini posel s Palestino je bil ta, da je naša vlada 1,5 milijona evrov namenila palestinski avtoriteti. Palestina je čisti minus. “Od Palestine se kaj dosti ne moremo naučiti. Palestina nima nobene lastne proizvodnje. Ničesar. V ekonomskem smislu je to tako ali tako katastrofa. Če pa govorimo o nekem človeškem segmentu, pa je treba najprej dokazati, kaj se je tam dogajalo,” je jasen mednarodni pravnik.
In to, da neka država z vojaško silo zatira terorizem, posega v urbana območja – strokovnjaki za urbano vojskovanje bi povedali, kako težko je brez kolateralnih žrtev. Govoriti o genocidu je po njegovem popolnoma nerazumno. Pogačnik opaža, da to počnejo vsi, razen tistih pravnikov, ki vedo, kaj je genocid. Ljudje, ki ne razumejo določenih stvari, uporabljajo izraze, ki so všečni in z njimi operirajo.
Pogačnik: “V notranjem pravu lahko operirate z določenimi izrazi, a če nekomu rečete, da je naredil zločin, tvegate, da temu ni tako in je tudi to kaznivo dejanje – če ste nekoga po nedolžnem, ali celo namenoma obsodili, da je nekaj storil, pa ni. Enako je v mednarodnem pravu.”
“Ko se bo izkazalo, to kar se bo izkazalo, se bo izkazalo – da je bila vsa ta politika nerealna, in tedaj bodo dodatne multilateralne posledice,” še opozarja Pogačnik. Ne le s strani Izraela in ZDA, ampak tudi vseh ostalih resnih diplomacij, ki zadeve spremljajo in se do njih opredeljujejo takrat, ko je to potrebno. In Slovenija je zamudila priložnost, da bi bila tiho, je jasen.
Domen Mezeg