“Leto je naokrog, čeprav kratek čas, je slovenska politika doživela neverjetno veliko, celo pretresljivih stvari: od pandemije in hromitve javnega življenja do agresivno popadljivih demonstracij in izvoza žaljivk ter izmišljotin v tujino. V izrazito anarhičnih časih se pokaže kakovost ljudi, ki so poklicani, da služijo javnosti. Od zdravstvenih delavcev do novinarjev, od policistov do sodnikov, od poslancev do premierja in tako naprej. Veliko lepega in požrtvovalnega smo videli v tem letu, a še več smo videli destruktivne histerije, laži in nerazumljive sovražnosti do vseh tistih, ki se niso ustrašili zahtevne situacije in so vso svojo energijo posvetili v dobrobit države in njenih državljanov. Imamo srečo, da imamo to vlado, s tem premierjem na čelu. V najtežjih trenutkih smo dobili najboljšo možno sredinsko vlado: z dvema desnima in dvema levima strankama,” je eno leto delovanja vlade komentiral nekdanji predsednik državnega zbora in predsednik Zbora za republiko, dr. France Cukjati.
Pred natanko letom dni in le dan po razglasitvi epidemije, 13. marca 2020, je prisegla desnosredinska vlada pod vodstvom predsednika vlade Janeza Janše. Kako se je soočala z epidemijo in še bolj neprizanesljivo opozicijo ter nenaklonjenimi mediji, smo poprašali številne Slovence. “Aktualna vlada je v preteklem letu, čeprav je delovala v izrednih razmerah, pravzaprav veliko dosegla,” pravi prvi zunanji minister Slovenije, dr. Dimitrij Rupel, ki označuje delovanje Slovenije v zadnjem letu z besedo “evropsko”. “Delala je podobno, včasih bolje, sicer pa komaj drugače kot druge evropske vlade. Ukrepala je v zvezi z zdravstvom in v zvezi z gospodarstvom, skrbela je, da državljani niso ostali brez dohodkov.” Poudarja, da pri prejšnji vladi ni bilo opaziti, da bi gradila, temveč je le onemogočala in imela samo en cilj – spraviti s poti Janeza Janšo.
Za Šarčevo vlado je Rupel dejal, da je bila za razliko od trenutne slabo vodena in slabo sestavljena, navsezadnje je – logično – zaradi zahtevnosti položaja obupala. Kar zadeva personalno plat slovenske politike, razmere niso dobre. “Če pomislimo, kdo vse se je znašel v slovenski politiki in celo v kulturi (poglejte, kaj se dogaja v Društvu slovenskih pisateljev!), moramo biti zaskrbljeni,” še dodaja Rupel in poudari, da tako malo pametnih ljudi – z negativno izjemo sedemdesetih let prejšnjega stoletja v socializmu – nismo imeli v družbenem ospredju še nikoli. “Janša je izjemno izkušen in talentiran, hvala Bogu, da mu pomagata NSi in SMC.”
Razmere v Sloveniji so po eni strani karikatura razmer v EU. Rupel opaža, da imajo tudi tam kulturni boj med Vzhodom in Zahodom, med staro in novo Evropo, med radikalno (levo in desno radikalno) in zmerno politiko. Pri nas pa je še malo slabše. “Tranzicijska levica, ki si je v času (3/4 časa po osamosvojitvi), ko je vladala, nabrala veliko denarja in zasedla večino pomembnih položajev, na primer v medijih, v izobraževanju in v pravosodju, se precej spreneveda,” še obrazloži. Meni, da je današnja slovenska vlada, čeprav jo etiketirajo kot avtoritarno, zmerna in sredinska. Takšne razmere pa so po njegovem mnenju posledica stiske, v kateri smo se znašli Slovenci v času jugoslovanske krize, ko si poleg beograjskega nismo mogli privoščiti še notranjega sovražnika in smo nasprotnikove postojanke pustili praktično nedotaknjene.
Vlada se je solidno soočila z epidemijo koronavirusa, v drugem valu bi lahko bila nekoliko boljša
Po mnenju političnega analitika Matevža Tomšiča se je vlada z največjim izzivom sveta, tj. epidemijo koronavirusa, solidna soočila. “V prvem valu smo bili med najbolj uspešnimi. Odziv v drugem valu pa je bil nekoliko slabši, lahko bi bil boljši,” pravi. Kot največjo pomanjkljivost v drugem valu vidi v nekoliko slabši komunikaciji med akterji, medtem ko nekateri ukrepi bodisi niso bili najbolj primerni bodisi so bili sprejeti prepozno.
Kot pozitivno pri delu te vlade vidi predvsem dokaj nizek upad gospodarske aktivnosti, medtem pa se je brezposelnost zaradi ukrepov povečala manj, kot bi se lahko, kar je posledica ustreznih protikriznih ukrepov. “Po drugi strani pa se je morala vlada od prvega dneva dalje soočati z neprestanimi napadi, kakršnih jih ni imela nobena druga evropska država v takšni meri,” še pojasnjuje Tomšič in obrazloži, da se je neučinkovitost ukrepov izkazala tudi na račun neprestanih nasprotovanj in protestiranja zoper ukrepe.
Nastala je po sili razmer, delovala je povezovalno
Po oceni političnega analitika in voditelja oddaje Faktor Aljuša Pertinača je bilo leto vlade burno in je hitro minilo. “Vlada je nastala po nepričakovani sili razmer, kar se je izkazalo za pozitivno, saj smo namesto volitev dobili stabilno vlado,” je pojasnil Pertinač. Kot v nadaljevanju obrazloži, je delo trenutne vlade težko ocenjevati, saj se je aktualna vlada morala soočiti z izzivi, ki jih še nismo doživeli. “Mi je pa nadvse všeč, da je v vsem tem času delovala povezano in stabilno, kljub vsem poskusom vnašanja nestabilnost.”
V tem letu smo bili priča številnim trenjem od zunaj s strani medijev in s strani opozicije, ki v ključnih časih ni želela sodelovati, temveč je prej delovala razdiralno. “Vlada je v tem zadovoljivo plula med čermi, glede na razmere pa ni bilo pričakovati še boljšega rezultata,” pojasnjuje Pertinač v nadaljevanju. Po njegovem mnenju je bil ob razglasitvi epidemije Janez Janša edini, ki je bil sposoben kriznega vodenja, a si na dolgi rok želi v političnem prostoru videti boljšo politično konkurenco od dosedanje. “Dobra politična konkurenca je vedno dobra, podobno kot v gospodarstvu,” še dodaja in razloži, da v tem trenutku nimamo nobene resne alternative.
Mediji so jo obravnavali precej bolj ostro kot prejšnjo vlado
Podobno kot je poudaril Pertinač, tudi predsednik državnega sveta, Alojz Kovšca meni, da je vlada v tem letu uspešno izpeljala svoje delo, kljub vsem preprekam in napadom s katerimi se je morala soočati. “Na splošno gledano, lahko rečem, da je ta vlada zelo aktivna in se problemov loteva kar z veliko korajžo. Dejstvo pa je, da vse karkoli že stori, dobi nekako polena pod noge,” je pojasnil Kovšca. Sam razume, da se vseh stvari ne da narediti optimalno in lahko vsaka vlada pri tem ko dela, dela tudi napake. “Se mi pa zdi, da se te napake, vsaj kar se tiče medijev veliko bolj ostro očitajo, kot so to očitali prejšnji vladi.”
Glede na to, da je vlada sprejemala protikoronske pakete po hitrem postopku je bilo potrebno reagirati zelo hitro je v tem primeru Državni svet odigral eno zelo konstruktivno vlogo. “Mi smo sicer opozarjali na posamezne pomanjkljivosti v teh protikoronskih zakonih, nismo pa jih ustavljali zaradi tega, ker smo se zavedali, da je nujno, da so ukrepi sprejeti čimprej,” je pojasnil. Kar pa se tiče upoštevanja mnenj Državnega sveta pa meni, da jih ta vlada precej bolj upošteva, kot so jih prejšnje. “Prepričan sem pa da bo aktivnost državnega sveta po izteku te protikoronske krize bo veliko bolj obširna, kot je bila prej. Mi vlade sedaj nismo obremenjevali s svojimi zakonskimi predlogi, čeprav smo jih nekaj imeli, ampak v prihodnje pa vem, da bomo v državnemu svetu dosti bolj proaktivno delovali tako, da bomo tudi sami predlagali nekaj zakonov na nekaterih področjih, ki so bila doslej zanemarjena.”
Če bi bila vlada drugačne orientacije, bi se gospodarstvu godilo dosti slabše
Kot predstavnik obrtnikov v državnem svetu Kovšca še opaža, da ima ta vlada dosti več posluha za gospodarstvo, kot so ga imele prejšnje. “Ob drugačni orientaciji vlade, bi se gospodarstvu godilo dosti slabše,” je prepričan. Posebej všeč mu je, da je sestavljena iz različnih strank in, da so te stranke pokazale, da se v Sloveniji da premostiti tudi razlike v cilju javnega interesa in delovati dobro skupaj. Če je to nek modus operandi, ki bi veljal po naslednjih volitvah, bi to bilo zelo dobro za prihodnost Slovenije,” še dodaja Kovšca. Vsak krizni čas pa tako zahteva močne voditelje, ki si drznejo iti proti oblikovalcem javnega mnenja in povleči tiste poteze, ki so v času krize pomembne in meni, da se je Janša v času krize odlično izkazal. “Najslabše za državo bi bilo, če bi imela v času kriznih razmer vodstvo, ki si ne upa in omahuje – kakršnakoli odločitev sprejeta prepozno, je slaba odločitev. V tem primeru raje vidim voditelja, ki je energičen in stoji za svojimi odločitvami,” je še jasen.
V najtežjih trenutkih smo dobili najboljšo možno sredinsko vlado
“Leto je naokrog, čeprav kratek čas, je slovenska politika doživela neverjetno veliko, celo pretresljivih stvari: od pandemije in hromitve javnega življenja do agresivno popadljivih demonstracij in izvoza žaljivk ter izmišljotin v tujino. V izrazito anarhičnih časih se pokaže kakovost ljudi, ki so poklicani, da služijo javnosti. Od zdravstvenih delavcev do novinarjev, od policistov do sodnikov, od poslancev do premierja in tako naprej. Veliko lepega in požrtvovalnega smo videli v tem letu, a še več smo videli destruktivne histerije, laži in nerazumljive sovražnosti do vseh tistih, ki se niso ustrašili zahtevne situacije in so vso svojo energijo posvetili v dobrobit države in njenih državljanov. Imamo srečo, da imamo to vlado, s tem premierjem na čelu. V najtežjih trenutkih smo dobili najboljšo možno sredinsko vlado: z dvema desnima in dvema levima strankama,” pa je eno leto delovanja vlade komentiral nekdanji predsednik državnega zbora in predsednik Zbora za republiko, dr. France Cukjati.
Vlada je imela izjemen posluh za predstavnike gospodarstva in jim je prišla nasproti, kolikor je lahko
Predsednik obrtno-podjetniške zbornice Branko Meh je zadovoljen v sodelovanju z vlado, saj se mu zdi, da ima posluh, je vedno dosegljiva in sodelovalna. “Kadarkoli jih pokličemo, se nam oglasijo in nam poskušajo pomagati po svojih zmožnostih,” je pojasnil. V OZS si v prvi vrsti prizadevajo, da bi lahko podjetnikom bilo omogočeno lažje poslovanje skozi nižje prispevke in nižje davke, medtem ko na drugi strani vedno zagovarjajo dostojne plače svojim delavcem. “A žal pri nastopu te vlade to ni bilo možno zaradi krize s koronavirusom,” je pojasnil. Prioritetno so se tako lotevali pogovor o reševanju krize v katero so padla podjetja, in sicer reševanje problematik zaposlenih in zagotavljanje likvidnosti. “Ko bo ta kriza mimo, pa upamo na dialog tudi o ukrepih, ki bodo gospodarstvu omogočali dobre pogoje za njihovo poslovanje in razvoj.”
V okviru krize, ki jo je povzročila pandemija koronavirusa, so obrtniki in podjetniki zelo zadovoljni z dosedanjimi ukrepi, ki jih je sprejela vlada. Zaradi ne najboljše epidemiološke slike pa upajo, da bodo določene ukrepe še podaljšali. “Pri tem želim še izpostaviti, da smo manj zadovoljni z ureditvijo bančnih garancij in odlogi kredita, kar pa bi si želeli podaljšati še za eno leto, saj bodo podjetja soočena s slabimi bilancami,” je še dejal in dodal, da si dejavnosti, ki so v celoti izgubile svoje promet – prevozniki, turizem, gostinstvo, frizerji, industrija srečanj želijo povrnitev prometa v 80 odstotkih. Ne glede na to pa Meh poudarja, da ima minister za gospodarstvo izjemen posluh, na splošno je s sodelovanjem z vlado zadovoljno tudi članstvo v OZS, z nekaterimi izjemami.
Zaradi pozitivnih ukrepov nam zaupajo finančni trgi
“Vlada je za razliko od prejšnje krize tokrat ukrepala takoj in odločno, medtem ko se soočamo podobni krizi, kot po drugi svetovni vojni,” je pojasnil ekonomist in vodja vladne svetovalne skupine Matej Lahovnik. Zaradi epidemije koronavirusa so se vse razvite države znašle v hudi finančni krizi. Vse se soočajo z največjim primanjkljajem v zadnjih petinsedemdesetih letih. A kot opozarja Lahovnik, so bili ukrepi Janševe vlade osredotočeni na lajšanje finančnih težav državljanov. “Slovenija je med tistimi državami, ki se jim je brezposelnost najmanj povečala tudi zaradi uspešnih protikoronskih ukrepov, ki pa jih je potrebno financirati.” Vladi marsikdo očita rekorden primanjkljaj, a se je po njegovih besedah zadolžila po zelo ugodnih pogojih na mednarodnih trgih, medtem ko je večina evropskih držav veliko bolj zadolženih od Slovenije. “Ugodni pogoji pa so zato, ker finančni trgi zaupajo v makroekonomsko politiko slovenske vlade,” je še pojasnil.
Tudi davčni strokovnjak in predsednik Strateškega sveta za debirokratizacijo Ivan Simič meni, da je vlada uspešno opravila svoje delo. V prihodnje pa si želi videti nekatere reforme, predvsem v smislu debirokratizacije za zagotovitev boljših pogojev gospodarstvu. Denimo eden izmed takšnih ukrepov je uvedba socialne kapice, ki bo omogočila, da bo več talentiranih kadrov z dodano vrednostjo ostajalo v Sloveniji in s tem pripomoglo tudi k večji konkurenčnosti gospodarstva samega. V nadaljevanju si želi videti tudi spremembe na področju elektronskega vročanja vlog, uvedel pa bi tudi, da tiskanje računov v trgovini poteka le na zahtevo, kot je to že praksa v tujini. Medtem pa si želi videti že predlagane ukrepe na davčnem, gospodarskem in okoljskem področju za zagon gospodarstva in poenostavitvijo poslovanja.
Sara Rančigaj