Ministrica za kulturo Asta Vrečko je pred kratkim na depolitizirani RTV Slovenija predstavjala novo medijsko zakonodajo, ki jo je spisalo njeno ministrstvo. Pri tem se je tako sprenevedala, da je bilo najbrž v zakulisju nerodno še njenemu svetovalcu Lenartu J. Kučiču.
“Za transparentnost je ključno, da bo lahko vsakdo pogledal, kdo je dejanski lastnik nekega medija. Občine, državna podjetja, javni zavodi, politične stranke pa bodo vsi po vrsti morali prijavljati svoje oglaševalske vložke vanje,” je ministrica povedala enemu od prvoborcev za “depolitizacijo” RTV Slovenija Igorju E. Bergantu.
Kako ironično. Asta Vrečko se je doslej veselo promovirala v medijih Martina Odlazka, medijskega tajkuna, za katerega je njen svetovalec v analizi portala Pod Črto jasno ugotovil, da od zadaj vodi lastniško netransparentni imperij, katerega netrasparentnost je posledica tega, da bi (če bi se razkril pravi lastnik v ozadju) izkazal za serijskega kršilca že trenutne medijske zakonodaje. Poleg tega je ministrica iz letošnjega medijskega razpisa skoraj milijon evrov podelila medijem iz razvejane Odlazkove hobotnice.
Ministrica Odlazka uporablja za politično promocijo
Spomnimo, Odlazkov tabloid Jana je opravil družinski piarovski intervju z ministrico brez vsake kritične distance, ki bi jo mediji morali imeti do politikov. In to ministrico, ki bi morala bdeti nad zlorabo medijske zakonodaje.
Ministrica je v tabloidu, namenjenem ženski populaciji, spregovorila o svojih družini, podpori, ki jo ima v svojem soprogu, hčerki, očetu, ki ga je mlada izgubila. Povsem običajen PR intervju, ki pa ne bi bil nič posebnega, če ne bi bil del zloglasne Odlazkove medijske hobotnice.
“Hvala za povabilo in zanimiva vprašanja!”
“V reviji Jana intervju o pogledih na politiko, družbo, kulturo in tudi malo bolj osebno. Hvala za vabilo in zanimiva vprašanja!” je ministrica takrat zapisala na socialnih medijih, pri čemer pa se očitno niti ne zaveda perverznosti, v katero se je zapletla. Kako bi si sicer razlagali dejstvo, da intervju v eni od lovk tajkunske hobotnice celo promovira na socialnih medijih, kakor da gre za nekaj povsem običajnega?
To, da ministrica za kulturo, zadolžena za medije, javno promovira najbolj eklatantnega kršitelja medijske zakonodaje, je nekaj podobnega, kakor da bi se minister za pravosodje ali notranje zadeve za socialne medije fotografiral v avtomobilu, ki pripada vodji narko kartela.
Odlazkova hobotnica si je povsem podjarmila slovensko medijsko krajino
Jana, Lady, Obrazi, Salomonov oglasnik, Ekipa, Svet24, Štajerski tednik, Dolenjski list, Reporter … vse te revije in časopisi so na takšen ali drugačen način povezani z Martinom Odlazkom. Revije imajo tudi pripadajoče spletne strani. Kaj pa radii? RGL, Aktual, Salomon, Radio Celje, Krka, Ptuj in Kum, vsi ti so povezani z Odlazkom vključno s televizijo Veseljak.
Vsi ti mediji imajo velik vpliv na oblikovanje javnega mnenja, zaradi poslovnih interesov pa so naklonjeni predvsem levim političnim strankam. V času vlade Janeza Janše so o predsedniku vlade in stranki SDS poročali naravnost sovražno, vedoč, da se bo javno financiranje zasebnih medijev prej ali slej uredilo. Ureditev tega področja bi pomenilo dvoje, medijski tajkun Odlazek bi prav lahko izgubil večji del svojega propagandnega imperija, slovenska levica pa bi izgubila pomembno orodje, s katerim oblikuje javno mnenje.
Takrat je ugotovil, da Martina Odlazka sicer po javno dostopnih podatkih v večini primerov ni več med lastniki ali upravljavci medijev v njegovi skupini, ker se je vsaj formalno umaknil z vodstvenih položajev in vodilne funkcije prepustil družinskim članom ter drugim posameznikom, ki v podjetjih skupine Media24 opravljajo različne naloge, od vodstvenih do uredniških. Kljub formalnemu prenosu vodstvenih funkcij pa o vseh ključnih zadevah glede nakupov, prodaje, kadrovanja in poslovanja podjetij še naprej odloča Martin Odlazek.
Kot je takrat pravilno izpostavil Kučić, poslušalci Aktuala, kupec tednika Reporter ali naročnik Dolenjskega lista iz javno dostopnega razvida medijev ne morejo ugotoviti, da so vsi omenjeni mediji lastniško povezani in jih domnevno obvladuje ena oseba, ki je zelo sporen medijski lastnik.
Viri so mu povedali, “da v medijih pod lastništvom njegove hobotnice Media24 ni mogoče prebrati ničesar o morebitnih spornih poslih Martina Odlazka in njegovih partnerjev, kar pomeni, da mediji v skupini Media24 ne morejo opozarjati na morebitne nepravilnosti, v katere je morda vpleten njihov pravnomočno obsojeni lastnik – kar je ena izmed ključnih nalog medijev v demokratičnih družbah.”
Prav tako je ministričin svetovalec prišel do zaključka, da takšno skrito lastništvo skupini Media24 omogoča tudi nedovoljeno združevanje časopisne, radijske in televizijske dejavnosti. Med preiskavo smo namreč ugotovili, da slovenski regulatorji zelo ozko razlagajo prepovedi in omejitve medijskega zakona, saj med posameznimi medijskimi podjetji v skupini Media24 ne iščejo – ali ne najdejo – spornih povezav.
Takšno nepregledno kopičenje medijskega lastništva je zelo problematično, saj lastniku omogoča nenadzorovano povečevanje vpliva na javno mnenje in postopno ustvarjanje prevladujočega položaja na trgu, pred katerim zaradi nedejavnih regulatorjev ni učinkovite varovalke.
Prejšnji zakon o medijih je problematiko reševal
Zakon o medijih, ki ga je pripravilo ministrstvo pod vodstvom dr. Vaska Simonitija, je ponujalo jasno rešitev za razbijanje takšnih nedopustnih koncentracij. Predlog je predvideval, da bi medijske koncetracije preverjal AKOS, ki je tudi edini organ z ustreznim kadrom in znanji za ugotavljanje in razbijanje zapletenih gospodarskih hobotnic povezanih podjetij. Tudi do zdaj je ministrstvo za kulturo preverjalo koncentracije medijev, a vseeno mirno (kot ugotavlja ministričin svetovalec) dovolilo Odlazkovo hobotnico, ki – v nasprotju s sedanjo zakonodajo – obvladuje tako tiskane, radijske in televizijske medije hkrati. Zakaj je država takšne nedopustne koncentracije dovolila? Ker ministrstvo samo ni ustrezno usposobljeno, da bi razvozlalo lastništvo zapletenih lastniških konstrukcij.
Še več milijonov za Odlazka?
Ustrezni mehanizmi so bili torej že predvideni v prejšnji zakonodaji, tudi Evropska komisija se je na rešitve odzvala pozitivno. Ni naključje, da je prejšnjo medijsko zakonodajo najbolj napadala ravno novinarska klika, zaposlena pri Odlazkovi hobotnici ali z njene strani vsaj financirana. Novi zakon tukaj ne ponuja nobenih rešitev.
Še več, novi predlog zakona o medijih po ministričinih besedah predvideva tudi prenovo sofinanciranja medijev oziroma državno pomoč, kjer bi se poleg medijskega razpisa, ki zdaj predvideva okoli 2,6 milijona evrov pomoči za zasebne medije, ponujale “tudi drugačne spodbude in pomoči”. Očitno 2,6 milijona za povsem zasebne posle slovenskih tajkunov še zdaleč ni dovolj za pokrivanje zgubaških politkomisarskih medijskih projektov. Nova zakonodaja torej ne razbija starih konglomeratov, ampak jih še dodatno financira.
A kako bi sploh lahko bilo drugače? Ministrica se promovira v medijih medijskega tajkuna, ki bi ga morala preiskovati, njen svetovalec, ki je še pred nekaj leti raziskoval njegov imperij, pa zdaj sodeluje v mašineriji, ki mu bo podelila nove milijone. Krog je zaključen.
Mitja Iršič