“Reakcije Nataše Pirc Musar, Urške Klakočar Zupančič in Nike Kovač kažejo na to, da vlada preplah glede tega, kaj lahko Rupar naredi s tem ‘lepim številom’ ljudi,” meni komentator Miran Videtič. Nedavna Parsifalova anketa namreč kaže, da bi Ruparjeva stranka prestopila parlamentarni prag.
Odkar je na družbeni sceni Pavle Rupar, vladajoča buržoazija ne spi mirno. Tranzicijski politični vrhovi se že od začetka izogibajo stikom z vodjo upokojenskih protestov, njegove zadnje izjave pa so s pridom uporabili kot prikladen izgovor. Posebej glasni sta bili Kučanova “intimna opcija” Nataša Pirc Musar in Urška Klakočar Zupančič. Na zadnjem upokojenskem shodu so prisotni izrazili nestrinjanje s predlogom zakona o pomoči pri smrtonosni zastrupitvi. Predsednik Inštituta 1. oktober Rupar pa je nekaj ostrih besed namenil tudi svetovalki predsednice Pirc Musarjeve Biserki Marolt Meden iz zloglasnega društva Srebrna nit, ki je sodelovalo pri nastajanju spornega zakona.
Med vzklikanjem protestnikov “Hočemo življenje,” je Rupar dejal, da bi bil “take svetovalke vesel le Hitler v nemškem rajhu,” in da so “nacisti pomagali duševno prizadetim in starejšim v prehitro smrt.” Očividno je, da je Rupar za levico pretrd oreh. Razni poskusi, da bi upokojensko volilno telo prevzela Nika Kovač, so splavali po vodi. Gre za veliko volilno bazo, ki pa jo levica pospešeno izgublja. In to povzroča sive lase tudi tistim, ki še niso v pokoju. Komentator Miran Videtič meni, da “niso pričakovali takšnega odziva na Ruparja. Kot politik je namreč imel določene probleme z zakonom ipd. Niso pa pričakovali, da bo znal angažirati oziroma mobilizirati takšno število ljudi.”
Preplah na levici, ker Rupar pobira glasove Karla Erjavca
“Zato so bila vsa razpoložljiva sredstva, ki so dana levemu političnemu polu, namenjena temu, da se ne izgubi upokojenskega volilnega telesa, ki je bilo do sedaj tradicionalno naklonjeno levemu političnemu polu. Reakcije Nataše Pirc Musar, Urške Klakočar Zupančič in Nike Kovač kažejo na to, da vlada preplah glede tega, kaj lahko Rupar naredi s tem ‘lepim številom’ ljudi.” Dejstvo pa je, da je Rupar zgolj izkoristil praznino, ki mu jo je ponudil predsednik ZDUS-a Janez Sušnik, in ki je nerazumljivo tiho, ko je potrebno zagovarjati interese upokojencev. “On je tiho, Rupar pa se mu je zažrl v telo.”
In dejstvo je, da je spomin na Karla Erjavca še vedno živ. Ljudje se spominjajo, kako je dolga leta varal upokojensko volilno telo za svoje lastne koristi. Erjavec nikdar ni prevzel ministrstev, ki so bila za levico pomembna. In vedno, ko je bil v vladi, je sebi na račun upokojencev zagotovil ministrske položaje, ki nimajo veze z njihovimi interesi.
Domen Mezeg