Inštitut 8. marec je pripravljen na nove aktivistične podvige, in sicer po precej daljšem dopustu, kot si ga navadno lahko privoščijo običajni državljani. Kako si ga namreč ne bi privoščili po 250 tisoč vredni finančni injekciji s strani levičarskega mogula Georga Sorosa. Danes konglomerat vodi njegov sin Alexander Soros.
“Poletje se izteka in čutimo, da jesen prinaša posledice novosti,” so zapisale osmomarčevke na družbenem omrežju X. Vsekakor ljudje lahko pričakujejo nove, ljudem škodljive aktivistične podvige.
Že vse od ustanovitve Inštituta 8. marec, pojavljanja Nike Kovač v javnosti, predreferendumske kampanje za “pitno vodo”, ko je postalo očitno, da gre za podaljšek skrajne levice, ki se zavajajoče predstavlja kot nevladna organizacija, pri financiranju pa so ves čas zatrjevali, da ne prejemajo davkoplačevalskih sredstev. Kar je bilo delno res, a so jih izdali zneski, ki se v 8. marec zlivajo na njihov račun iz tujih fundacij.
Inštitut 8. marec je s strani Open Society Foundation (ustanovitelja Georga Soroša) prejel kar 355 tisoč dolarjev, od tega samo lansko leto 250 tisoč dolarjev.
Krvavi denar
In še vedno se zgodba ne konča tukaj, saj je Inštitut 8. marec tudi član organizacije International Planned Parenthood Federation (IPPF), ki prav tako financira svoje člane. Spomnimo, da je omenjena organizacija del Planned Parenthooda, ki promovira smrt nerojenih otrok – njena ustanoviteljica je bila Margaret Sanger, ki jo je vodila ideologija evgenike – pokončati vse tiste, ki niso bili primerni za življenje po njenih “kriterijih” (prevod: sterilizacija določenih ljudi, ki so “manjvredni”). Znesek, ki ga je IPPF dobil s strani Soroša, znaša 1.800.000 dolarjev, kar pomeni, da se bo določen delež tega denarja stekel tudi v partnerje organizacije, med drugim v žep Nike Kovač.
Na seznamu Soroševih “nagrajencev” se je znašel tudi Mirovni inštitut, ki je dobil donacijo za “podpiranje demokratične prenove v Sloveniji” v vrednosti 300 tisoč evrov. Posredno ali neposredno pa mreža podpore Soroša sega tudi v ostale nevladne organizacije in fundacije, ki prav tako podpirajo različne levičarske cilje oziroma njihovo agendo. Ena takih mrež je Mreža Evropskih fundacij (NEF), ki vsako leto v sodelovanju z ostalimi finacira izbrane nevladnike.
Se spomnite Filipa Dobranića z inštituta Danes je nov dan, ki se je v času Janševe vlade aktivno vključil v civilno iniciativo Glas ljudstva, ki je neumorno protestirala proti tedanji oblasti? Ta isti Mukijev inštitut je v preteklosti preko Twitterja (danes X) pozival sledilce k donaciji. “Zakaj nam nisi še nikoli doniral-a? Izgovorov je vedno, kolikor hočemo – a za boljši jutri se lahko borimo le s skupnimi močmi! Ne bodi kot vsi ostali, ki nas zasuvajo s slabimi izgovori. Podpri naše delo z 1 odstotkom dohodnine ali mesečno donacijo,” so pozivali svoje sledilce. In medtem ko so na družbenih omrežjih “zahtevali denar” od ljudi, jim je v žepe steklo več kot 100 tisoč evrov s strani donacij.
Ponovno gre za eno od fundacij, ki podpira levičarsko agendo predvsem na področju umetne inteligence. Na spletni strani imajo zapisano, da si prizadevajo za “izboljšanje delovnih pogojev za moderatorje vsebin ter oblikovanje smernic za algoritemsko distribucijo koristi, kar pomeni prizadevanje, da se levičarska ideologija hitro in učinkovito širi po vseh spletnih omrežjih s čim večjim dostopom”. Seveda pa ne gre brez “prizadevanja za večjo socialno vključenost in raznolikost”, kar v osnovi pomeni še večjo segregacijo med spoli, rasami in ostalimi lastnostmi. Sicer pa je NEF Sloveniji namenil 175.944 eur v letu 2023, a ni opredeljeno, katerim organizacijam.
Se je tako financirala Mukijeva aplikacija?
Financiranje na področju tehnologije pa zdaj pojasni tudi vir financ za nedavno aplikacijo, ki jo je lansiral Danes je nov dan.
Spomnimo. Kot vsakič pred volitvami se je tudi tokrat pred evropskimi volitvami angažirala skupina levičarskih aktivistov, ki bi na vsak način ljudem rada preprečila razmišljanje s svojo glavo. imenovali so jo “prva pomoč za evropske volitve”, a je šlo za aplikacijo, kjer se izpolnjevalcu sugerira lastno razmišljanje. Mreža nevladnikov je financirana precej bolj, kot si mislimo, in četudi bi NVO radi dajali vtis “običajnega človeka”, to zagotovo niso. Dejstvo, da ob več deset tisoč evrih priliva še vedno črpajo denar iz državnega proračuna, v katerega vlagajo davkoplačevalci, dokazuje kako preračunljivi in pohlepni pravzaprav so.
Tanja Brkić