Ministrstvo za infrastrukturo je pred dnevi v medresorsko usklajevanje dalo osnutek zakona o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo. V primeru ugotovljenega tveganja pri oskrbi z energijo so med drugim predvideni ukrepi za zmanjšanje porabe plina in elektrike in za zagotovitev dobav ter državno jamstvo za nakup plina zunaj EU. Predlog zakona pa med drugim predvideva znižanje okoljskih standardov v kriznih razmerah. “Menimo, da gre za neprimeren in neambiciozen odziv, ki nikakor ni trajnosten,” so prepričani v zeleni stranki Vesna, v Balkan river defence pa menijo, da je vlada pod vodstvom Roberta Goloba skrajno neorganizirana in zdaj rešuje nastalo situacijo, za katero so zaradi počasnega odziva na mednarodna dogajanja na trgu energentov odgovorni sami.
Ministrstvo za infrastrukturo je v medresorsko usklajevanje dalo osnutek zakona o ukrepih za obvladovanje krznih razmer na področju oskrbe z energijo. Predlog zakona med drugim predvideva znižanje okoljskih standardov v kriznih razmerah. Natančneje, ko nastopijo krizne razmere (višje stopnje tveganja), se pri obratovanju elektrarn in naprav za soproizvodnjo toplote in elektrike in drugih naprav, za katero je potrebno okoljevarstveno dovoljenje, ne bodo uporabljala določila iz okoljevarstvenih dovoljenj glede goriva in mejnih vrednosti emisij. Od določil okoljevarstvenih dovoljenj bodo lahko odstopali, dokler ne bo napovedano preseganje alarmnih vrednosti žveplovega dioksida ali dušikovega dioksida v zraku ali bodo te že presežene. Prav tako se bo lahko zvišala najvišja dovoljena temperatura Save pod NEK, in sicer za 0,5 stopinje.
Pred volitvami so napovedovali zeleno politiko, prihaja konkretno zaostrovanje
Ukrep nove vlade je še toliko bolj presenetljiv, ker je predsednik vlade Robert Golob pred volitvami napovedoval zeleno in trajnostno politiko, sedaj pa gre povsem v drugo smer. Iz stranke Vesna so nam pojasnili, da je nižanje standardov in dopustnih emisij tipičen “lahek” odgovor na težko vprašanje. “Menimo, da gre za neprimeren in neambiciozen odziv, ki nikakor ni trajnosten,” so poudarili in dodali, da v stranki Vesna ne vidijo nobene nujnosti pri odzivu vlade na krizno situacijo, povezano s tveganji glede zadostne količine proizvedene energije v prihajajoči zimi. Poudarili so, da so finančne pomoči, reguliranje cen nujni, a nikakor zadostni ukrepi, če želimo resnično znižati energetsko odvisnost od držav z nedemokratičnimi sistemi.
Po prihajajoči zimi bo na vrsti naslednja zima, za katero trenutni ukrepi ne bodo več dovolj, vmes pa se bomo kot država zadolžili brez misli na dejanske rešitve. EU je vzpostavila finančni mehanizem RePower EU s stotinami milijard evrov, namenjenih v posodobitve električnih omrežij. “A nismo prepričani, če smo kot država sploh pripravljeni to izkoristiti,” so izrazili dvom in pojasnili, da v stranki Vesna že ves čas zagovarjajo naslednjo rešitev: milijon slovenskih streh naj postane solarnih. Drugi reaktor v Krškem ali nove plinske elektrarne (s plinom iz Katarja ali Alžirije), še najmanj pa sežigalnice odpadkov, ne bodo rešili naših potreb po energiji, so še mnenja v stranki Vesna. Rešitve na področju prilagajanj na podnebne spremembe so po njihovih besedah le ene: zaostritev okoljskih in podnebnih ukrepov in močna vlaganja v zeleno prihodnost. “Pri nižanju okoljskih standardov pa se je do zdaj izkazalo, da se novi standardi “hitro primejo” in je vsako naknadno višanje težavno,” so še poudarili.
Lisici dajemo čuvati kokoši, saj je v trenutni vladi kar nekaj dobro situiranih predstavnikov energetskega lobija
Rok Rozman iz organizacije Balkan river defence meni, da so trenutni okoljski standardi v mnogih primerih neustrezni v smislu, da so preveč mili in omogočajo izigravanja, prav tako pa je kontrola, kako so upoštevani, v mnogih primerih slaba. Prepričan je, da znižanja okoljskih standardov ogrožajo veliko okolje, naravo in posledično tudi ljudi. Vprašanju, ali meni, da je vladni ukrep v okoljske standarde sorazmeren z motnjami oskrbe z energijo, je sledil odgovor: “Ne. Vlada pod vodstvom Roberta Goloba je skrajno neorganizirana in zdaj rešuje nastalo situacijo, za katero so zaradi počasnega odziva na mednarodna dogajanja na trgu energentov odgovorni sami, z ekstremnimi ukrepi, kakršen je neupoštevanje določil iz okoljevarstvenih dovoljenj za elektrarne in toplarne. Nekaj je premišljena in postopna omejitev porabe energentov (kjer ni nujna), ki je smiselna in jo pozdravljamo, nekaj popolnoma drugega pa je spreminjanje pogojev za obratovanje proizvodnih obratov.“
Po Rozmanovem mnenju problem seveda tiči tudi v tem, da bo najbrž vlada tista (oz. njene strokovne službe), ki bo odgovorna za razglasitev izrednih razmer. Po domače povedano dajemo lisici čuvati kokoši, saj je v trenutni vladi kar nekaj dobro situiranih predstavnikov energetskega lobija. V smislu varovanja narave in okolja, še posebej pa rek, smo šli z novo vlado pričakovano iz dežja pod kap, je še pripomnil.
Predlagani zakon Slovenijo oddaljuje od mnogih zavezujočih dogovorov, predvsem pa od zdrave pameti in dobrega upravljanja
Seveda je tudi pomembno vprašanje, kako dolgo bi lahko vztrajali pri nižjih okoljskih standardih, preden bi prišlo do nepopravljivih posledic za okolje. V organizaciji Balkan river defence menijo, da bi v nekaterih primerih neupoštevanje oz. nižanje okoljskih standardov lahko izjemno hitro pripeljalo do nepopravljivih posledic za okolje. Zakon sicer predvideva le spremembe pri mejnih vrednostih emisij in uporabi goriv, a kaj kmalu se zadeva lahko razširi oz. posploši. “Primer iz naše stroke je lahko neupoštevanje minimalnih bioloških pretokov pod hidroelektrarnami; če se struga pod HE presuši zgolj za 1 uro, to lahko pomeni popolno odmrtje vseh vodnih organizmov, kar je nepopravljiva posledica za naravo in okolje v zameno za par megavatnih ur, kar na noben način ni premosorazmerno in ne rešuje problema oskrbe z električno energijo, saj bi zadeve pravočasno lahko rešili na drugačne načine,” je pojasnil Rozman ter ob tem izpostavil, da ne gre zanemariti, da je na drugi strani tehtnice lahko zima brez ogrevanja, česar si ne želi nihče in čemur se bomo vsi skušali izogniti, a priložnost za zrelo in učinkovito rešitev iz te zagate je zaradi neodzivnosti odgovornih že mimo. “Zdaj bo, kot vse kaže, šlo bolj na nož. Povrh vsega pa obstaja tudi precejšnja verjetnost izigravanja zakona po tem, ko bodo krizne razmere mimo,” je opozoril. Po Rozmanovem mnenju predlagani zakon Slovenijo oddaljuje od mnogih zavezujočih dogovorov, predvsem pa od zdrave pameti in dobrega upravljanja.
Sara Bertoncelj