Aprila je bil medletno nižji tako izvoz kot uvoz blaga, po zadnjih podatkih SURS je upadla blagovna menjava z najpomembnejšimi slovenskimi partnericami. Golobova vlada še naprej duši slovensko gospodarstvo, dr. Štefan Šumah pa v naslednjih mesecih pod to vlado ne pričakuje nobenega izboljšanja.
“V prvem letu so se proslavili samo z ukrepi, ki dušijo gospodarstvo. Kakšnega razsvetljenja ne pričakujem niti v prihodnje, upamo lahko le, da ne bodo naredili še preveč dodatne škode in seveda, da se bo vlada čim prej zamenjala,” je komentiral dr. Štefan Šumah trenutno stanje slovenskega gospodarstva in podatkov Statističnega urada RS. Napovedi niso nič kaj optimistične.
Vrednost slovenske blagovne menjave po analizi Statističnega urada RS je bila v petem letošnjem mesecu (maja 2023) pri izvozu nekoliko višja kot v primerljivem obdobju leto prej, uvoz pa se je rahlo zmanjšal. Izvoz v trgovinske partnerke v državah Evropske unije še vedno predstavlja nekaj več kot polovico vsega izvoza, vendar se šibkost evropskega gospodarstva že kaže v manjši blagovni menjavi, enako velja za slovensko gospodarstvo. “V prvem letu so se proslavili samo z ukrepi, ki dušijo gospodarstvo. Kakšnega razsvetljenja ne pričakujem niti v prihodnje, upamo lahko le, da ne bodo naredili še preveč dodatne škode in seveda, da se bo vlada čim prej zamenjala,” je dejal dr. Šumah.
Slovenija je gospodarsko izrazito izvozno usmerjena
“Ko Nemčija kihne, dobi Slovenija gripo. Naše gospodarstvo je izrazito izvozno usmerjeno in to je dejansko prekletstvo odvisnosti od gibanja gospodarskih trendov na naših največjih trgih. Kako pa bo reagirala vlada, ki nima posluha za nobeno od pobud iz gospodarstva in kjer je gospodarski minister srednješolec, ki sicer nekaj bi naredil, pa ne ve, kaj?” je opozoril dr. Šumah.
Vrednost izvoza v države, ki niso članice Evropske unije, je na letni ravni porasla za 18,6 odstotka brez poslov oplemenitenja (gre za Novartisov izvoz v Švico), izvoz v primerjavi z lanskim majem pa je poskočil za 27,8 odstotka na 1,009 milijarde evrov. Pokritost uvoza z izvozom je bila 94,2-odstotna.
Če narašča vrednost blagovne menjave z državami, ki niso del Evropske unije, pa gospodarstvo beleži slabše rezultate pri menjavi z najpomembnejšimi trgovinski partnericami – Avstrijo, Italijo, Hrvaško in Nemčijo. Med državami, ki niso v Uniji, je Slovenija maja največ blaga izvozila v Švico (63 odstotkov celotnega izvoza v države nečlanice EU). Pomembni trgi so bili še Srbija (pet odstotkov), Ruska federacija (štirje odstotki) ter Bosna in Hercegovina (štirje odstotki). Največ blaga je uvozila s Kitajske (38 odstotkov celotnega uvoza iz držav nečlanic EU) in Švice (36 odstotka), po tri odstotke pa iz Saudove Arabije, Turčije, Srbije ter Bosne in Hercegovine. Najbolj se je povečal uvoz iz Švice, uvoz iz Rusije pa najbolj zmanjšal.
Napovedi so neobetavne
“Golobova @vladaRS je nacionalna katastrofa za Slovenijo. Žal najhuje šele prihaja,” je ob grafu neoptimistično zapisal Janez Janša, nič kaj optimistična pa ni niti napoved dr. Šumaha, ki je dejal, da je “trend slab in pričakujemo lahko, da se bo vsaj še par mesecev nadaljeval, vendar z manjšo intenziteto. Ukrepi, ki bi bili nujni, so predvsem v razbremenitvi gospodarstva (predvsem davčni in administrativni) in stabilnost ter predvidljivost gospodarskega okolja“. Meni, da podjetniki ne pričakujejo kakšnih visokih denarnih pomoči, “pričakujejo pa neko varnost, dolgoročno znane, relativno nizke in konstantne davke ter tudi neko zagotovilo za konstantnost zakonodaje, ki bi jim omogočala več svobode in manj administracije”.
Golobova @vladaRS je nacionalna katastrofa za Slovenijo. Žal najhuje šele prihaja. pic.twitter.com/17ZA2YsYhY
— Janez Janša (@JJansaSDS) July 11, 2023
V prvih petih mesecih je bila vrednost izvoza višja za 15,3 odstotka, uvoza pa za 4,6 odstotka. Vrednostno se je najbolj povečal izvoz v države nečlanice EU, in sicer za 39,4 odstotka. Pokritost uvoza z izvozom je bila 96,8-odstotna. Najpomembnejši trgovinski partnerici med nečlanicami EU sta Švica in Kitajska. V petem mesecu je Slovenija največ blaga izvozila v Švico (63 odstotkov celotnega izvoza v države nečlanice EU). Pomembni trgi so bili še Srbija (5 odstotkov), Ruska federacija (4 odstotke) ter Bosna in Hercegovina (4 odstotke).
Največ blaga je uvozila s Kitajske (38 odstotkov celotnega uvoza iz držav nečlanic EU) in Švice (36 odstotkov), po tri odstotke iz Saudove Arabije, Turčije, Srbije ter Bosne in Hercegovine. Najbolj se je povečal uvoz iz Švice, uvoz iz Ruske federacije pa najbolj zmanjšal, poroča SURS.
Ana Horvat