Predsednik vlade je zakuhal nov PR škandal, ko se je pojavil na odprtju “hiše novega začetka”, namenjene žrtvam lanskoletnih poplav. Kot opozarjajo politični komentatorji, predsednik vlade s to hišo ni imel ničesar. Kaj je torej počel tam in kakšen je bil učinek njegovega nenavadnega nastopa, nam je pomagal razvozlati politični analitik Miran Videtič.
Miran Videtič pravi, da bi ga bilo “sram”, če bi se pojavil na tovrstnem dogodku.
Golob se je pojavil na odprtju t. i. “hiše novih začetkov”. Hiše, ki so jo “sfinancirali” in postavili zasebniki. Kaj je skušal s tem doseči in kaj je dejansko dosegel s tem?
To, da se je premier Golob pojavil na mestu, kjer se ne bi smel pojaviti, ker vlada in operativnost vlade s to hišo nimata prav ničesar, je za veliko večino ljudi in opazovalcev pomenilo precej veliko zgražanje. Mene to ne preseneča. Imamo vlado, ki ji PR vodi estradna falanga, ki take stvari izkorišča na najbolj podel način. Pravzaprav ne vem, ali je bil Golob povabljen ali se je ta pojavil. Če je bil povabljen, me zanima, kdo ga je vabil. Če pa se je tam zgolj pojavil, pa sem že v prvem delu odgovora povedal svojo oceno. Mene bi bilo sram priti na tak dogodek, ampak v politiki, če nimaš rezultatov, je vodilo, da se vsaj snemaš in slikaš.
Ravno to sem vas hotel vprašati. Dominantni mediji tega niso izpostavili. Zdi se, da lahko predsednik vlade izreče, si pripiše zasluge, prikrije neuspehe praktično nekaznovano.
Dominantni mediji so provladni mediji. Ljudje, davkoplačevalci na njih ne moremo računati. Oni so v koaliciji s premierjem Golobom in vlado, ne pa z nami, državljani.
Kaj se torej dogaja s to politično levico po evropskih volitvah? Zdi se, da si liže rane, si želi izboljšati javno podporo s tovrstnimi promocijskimi projekti.
Mene predvsem skrbi, če gledamo ZDA ali Evropo, da politična levica (t. i. levica – ta, ki jo imamo – je daleč od levice) uporablja retoriko izključevanja. Če ne bomo mi na oblasti, bo vojna. Kar pomeni, da nas pripravljajo na težke čase, če ne bodo vladali. To je tisto, kar mene skrbi.
Kakšnemu namenu služi ta politika izključevanja? Gre za prekrivanje lastne nesposobnosti, gre za nekaj večjega, morda doktrino, ki nasprotniku na drugi strani političnega pola odreka vsakršno legitimiteto?
Jaz razumem politični boj, ampak to je preseglo vse meje političnega boja. T. i. levica je orodje v rokah ideologije, ki jo lahko opažamo v zadnjih desetletjih, ki hočeš-nočeš ruši Evropo. Kako dolgo bo to trajalo, je odvisno od EPP kot zmagovalca volitev. Vidimo pa, da je EPP ubral pot nadaljnjega sodelovanja z ideologijo norosti.
Popperjeva ideja, da tolerantna družba ne more obstajati, če iz javnega življenja ne izključi netolerantnih. In res, vse družbe imajo zakonsko določeno ločnico, ki jih politična gibanja ne smejo prestopiti. Denimo, stranka, ki bi se zavzemala za ponovno uvedbo suženjstva, ne more nikjer obstajati zakonito. Bila bi namreč v nasprotju s kogentnimi normami mednarodnega prava. Kar pa se nato zgodi? Levica je začela nalepko “netolerantnosti” arbitrarno lepiti na vsa gibanja, ki niso povsem na njeni politični liniji.
Razumem, da se boriš proti skrajnosti. Ampak oni se proti skrajnosti borijo s skrajnostjo. V Evropi in ZDA imamo boj proti namišljeni skrajnosti, pri čemer pa je (pogojno rečeno leva) ideološka skrajnost, imenujem jo ideologija norosti, ki je ugrabila levico in liberalizem, veliko bolj skrajna. Če samo zastaviš vprašanje, ki ni v kontekstu njihovega vsiljevanja, potem si že fašist. Ta moment imamo v Evropi situacijo, kjer imamo zelo agresiven politični pol. Na žalost pa imamo tudi proti pol, ki se v okviru znamke politične korektnosti temu popušča in sodeluje v taki norosti. V Evropi smo imeli že sedaj situacijo, kjer se zganja ortodoksna leva ideologija z desnimi glasovi. Z izvolitvijo von der Leynove za prvo komisarko se mi zdi, da se bo to nadaljevalo. Edino upanje, ki ostaja, je Evropski svet, ki še vedno vihti nekaj vpliva.
Če se za trenutek vrneva še na domače politično prizorišče. Očitno je javnomnenjska podpora bolj odvisna od uspehov vladanja kot pa od PR projektov. Ena od slovenskih medijskih hiš je celo izvedla javnomnenjsko anketo, ki je jasno pokazala, da mu t. i. “falanga estradnic” škodi, v prvi vrsti z njegovo partnerko Tino Gaber. Zakaj torej Golob ostaja na zastavljeni poti?
Predsednik vlade na spreminja ničesar, ker ne rabi nič narediti. Ima udobno večino, ima spremljevalko, ki je hkrati prva svetovalka premiera Goloba, mi pa imamo premiera, ki daje občutek, da mu vladanje oz. urejanje države ni prva skrb. Za mnoge medije sem že povedal, da imamo vlado, ki si je razdelila vrtičke in sedaj vrtnari. Usoda družbe in države jim je zadnja skrb.
In to vrtnarjenje ima napovedan pridelek šele čez deset let. Predsednik vladnega strateškega sveta je v svojem zadnjem medijskem nastopu napovedal, da bodo reforme v zdravstvu trajale še celo desetletje, medtem ko sta vladi Roberta Goloba ostali le še dve leti mandata.
Verjemite mi, tega “pridelka” ne bo. Srečo bodo imeli, če uporabim vašo terminologijo, če se zgodi kakšna “toča”, kot so se zgodile poplave, da bodo lahko še naprej iskali izgovore, zakaj nečesa niso mogli urediti. Skratka, imate prav. Imamo vlado, ki zaveze in obljube postavlja v čas, ko te vlade več ne bo. S tem najprej kaže svojo operativno nesposobnost, hkrati pa še naslednji vladi daje kamen okoli vratu.
Torej tudi premierjeva obljuba na CNN, da bo Slovenija naslednje leto končno namenila 2 odstotka bruto domačega proizvoda za obrambne namene, deluje precej neverodostojno?
Počakajmo do naslednjega leta in bomo videli, kako stvari stojijo.
Žiga Korsika