V Sloveniji je gospodarska aktivnost v letošnjem tretjem četrtletju presegla raven pred epidemijo. Zlasti zasebna potrošnja raste hitreje od pričakovanj, zato bo gospodarska rast v iztekajočem se letu višja od napovedane jesenski napovedi Umarja, in sicer za pol do ene odstotne točke. Zasebno potrošnjo poleg prilagajanja potrošnikov in povezanih dejavnosti spremenjenim razmeram podpirajo tudi ugodnejše razmere na trgu dela. Nekoliko negotovosti pa sicer prinaša inflacija zaradi naraščajočih cen energentov, po ocenah mednarodnih institucij pa naj bi se ti cenovni pritiski umirili do sredine leta 2022.
Gospodarska rast evrskega območja se je po izrazitem zvišanju v predhodnih dveh četrtletjih glede na razpoložljive kazalnike v zadnjem četrtletju upočasnila. Po zadnji napovedi OECD z začetka decembra se bo BDP evrskega območja letos povečal za 5,2 odstotka, prihodnje leto pa za 4,3 odstotka. Nekoliko nižjo rast v prihodnjem letu napoveduje tudi za naše pomembnejše trgovinske partnerice.
Aktivnost slovenskega gospodarstva je v letošnjem tretjem četrtletju presegla raven pred epidemijo. V tretjem četrtletju se je realni BDP četrtletno povečal za 1,3 odstotka, medletno za pet odstotkov, s čimer je presegel predkrizno raven iz zadnjega četrtletja 2019. Okrevanje oziroma povečevanje zasebne potrošnje in prihodka v trgovini, razvedrilnih, športnih, rekreacijskih in osebnih storitvah ter gostinstvu je bilo hitrejše od pričakovanega v jesenski napovedi.
Poleg prilagajanja potrošnikov in povezanih dejavnosti spremenjenim razmeram, zasebno potrošnjo podpirajo tudi ugodnejše razmere na trgu dela. “K temu so učinkovito pripomogli tudi vladni ukrepi za zmanjševanje posledic pandemije in podporo gospodarstvu,” so dejali na ministrstvu za finance.
Na dejavnosti, vezane na mednarodno menjavo, zlasti predelovalne, so v tretjem četrtletju že vplivale motnje v dobavnih verigah, upočasnitev rasti pa je bila skladna s pričakovanji Umarja. Težave zaradi motenj v dobavnih verigah, predvsem pomanjkanje polprevodnikov, vplivajo zlasti na zmanjševanje proizvodnje, povezane z avtomobilsko industrijo. Za zadnje četrtletje razpoložljivi podatki kažejo na možnost upočasnitve gospodarske rasti predvsem zaradi poslabšanja epidemičnih razmer in ostrejših zaščitnih ukrepov ter nadaljnjih težav in omejitev v proizvodnji.
Inflacija se je novembra ob visokih cenah surovin in energentov ter težavah v dobavnih verigah medletno znova precej okrepila (na 4,6 odstotka). Inflacija bo po navedbah Umarja v največji meri zaradi visokih rasti cen energentov v zadnjih mesecih in vztrajanja motenj v dobavnih verigah letos in naslednje leto višja, kot so pričakovali jeseni. Decembra letos bo na medletni ravni zelo verjetno presegla štiri odstotke in se v povprečju leta približala dvema odstotkoma. Višja inflacija naj bi vztrajala vsaj še nekaj mesecev, zato bi tudi povprečna inflacija v letu 2022 lahko presegla tri odstotke.
Razmere na trgu dela ostajajo zelo ugodne. Brezposelnih je bilo novembra v primerjavi z mesecem prej manj za 1,9 odstotka, medletno za okoli petino in za skoraj desetino manj kot novembra 2019. Medletna rast plač se je v preteklih mesecih upočasnila, na kar je vplivala predvsem nižja rast plač v javnem sektorju zaradi zmanjšanih izplačil dodatkov, povezanih z epidemijo. Na rast plač v zasebnem sektorju letos vpliva dvig minimalne plače na začetku leta in tudi vračanje oseb, vključenih v interventne ukrepe, v zaposlitev, ter pomanjkanje delovne sile v nekaterih dejavnostih.
Javnofinančni primanjkljaj je bil v desetih mesecih leta nižji kot v enakem obdobju lani, do konca leta pa se pričakuje njegovo povišanje zaradi običajno okrepljenih investicijskih izdatkov v zadnjih mesecih leta in ponovno nekoliko povečanih izplačil za blaženje posledic epidemije. Vlada medtem aktivno upravlja z dolgom državnega proračuna. Z včerajšnjo zamenjavo obveznic se je dolg državnega proračuna znižal za dobrih 33 milijonov evrov. “Gospodarski obeti se izboljšujejo. Izpad prihodkov zaradi davčne razbremenitve bo nižji, kot smo prvotno napovedali, rast skupnih javnofinančnih prihodkov pa bo po ocenah izničila izpad zaradi davčne razbremenitve,” so še pojasnili na ministrstvu za finance.
Pričakovanja glede gospodarske rasti za naslednje leto, ki jih še naprej spremlja velika negotovost, ostajajo v okvirih jesenske napovedi, ko so pri Umarju napovedali 4,7-odstotno rast BDP. Tveganja za uresničitev jesenske napovedi za leto 2022 so z vidika zdravstvenih razmer in ozkih grl pretežno negativna, nekaj pa je tudi možnosti za višjo rast od napovedane jeseni.
Epidemija bo ključno vplivala na razvoj gospodarske rasti
Še naprej bodo za gospodarska gibanja ključne epidemične oziroma zdravstvene razmere ter prilagajanje ukrepov za zajezitev epidemije in blaženje njenih posledic ter na splošno nadaljnje prilagajanje prebivalstva in gospodarstva spremenjenim razmeram. Epidemična situacija in z njo povezana negotovost bo vplivala na hitrost sproščanja obsežnih prihrankov. Morebitno daljše vztrajanje omejitev na ponudbeni strani, zlasti pomanjkanje nekaterih surovin in polizdelkov, bi vplivalo predvsem na predelovalne dejavnosti in posledično izvoz, povečala pa bi se tudi tveganja za večje stroškovne pritiske.
Velika negotovost je povezana tudi s cenami energentov, ki bi se lahko še povišale in na teh ravneh ostale dlje časa od trenutnih predvidevanj (po ocenah mednarodnih institucij naj bi se ti cenovni pritiski umirili do sredine leta 2022). Vztrajanje višje inflacije bi se lahko prelilo v zahteve po povišanju plač, na katere bo že sicer vplivalo pomanjkanje usposobljene delovne sile.
Učinkovito črpanje evropskih sredstev bo vplivalo na okrevanje gospodarstva
Na okrevanje bo pomembno vplivalo tudi učinkovito črpanje celotnega paketa EU sredstev tako v Sloveniji kot v naših glavnih trgovinskih partnericah, kar prinaša priložnost za krepitev razvojnih vsebin in dvig dolgoročnega potenciala regije. V tej povezavi bo imela pomemben vpliv realizacija načrtovanih javnih investicijskih projektov. Sprejetje davčne razbremenitve bi kratkoročno lahko zvišalo zasebno potrošnjo, na srednji in dolgi rok pa bi lahko povečalo pritiske na omejevanje drugih izdatkov zaradi potrebe po zagotavljanju vzdržnih javnih financ.
Sara Rančigaj