Poročilo o delovanju vladavine prava v Sloveniji (t. i. Rule of Law Report) za leto 2023, ki ga vsako leto pripravi in predstavi Evropska komisija, je z absurdnimi povzetki, ki so jih neposredno prispevali slovenski levi politični aktivisti, razburkalo velik del slovenske javnosti – tudi volivcev na levi, saj je vedno več ljudi nezadovoljnih z vlado Roberta Goloba. Odzvala se je tudi evropska poslanka Romana Tomc, ki je v pismu opozorila na mnoge bizarnosti, pomanjkljivosti in faktualne napake v poročilu.
Njeno pismo objavljamo v celoti.
Komisija se spretno izogiba ocenam, razen kadar ji je to v interesu. Na premišljen način prikrito vsiljuje svoje ideje kot npr., kakšna naj bo organiziranost pravosodnega sistema. Navaja cel kup nepomembnih statističnih podatkov, recimo tudi to, da je imela neka delovna skupina že en sestanek. Je bistveno, koliko ur so sedeli skupaj, ali je bistveno, o čem so govorili in kakšne zaključke so sprejeli? Tudi o policiji je bilo veliko govora, zaman pa boste pričakovali podatek, da je zaradi političnih pritiskov na policijo odstopila ministrica za notranje zadeve. V poročilu ne boste izvedeli niti tega, kaj se je dogajalo na ustavnem sodišču v zvezi z RTV, boste pa lahko prebrali, da ima komisija za preprečevanje korupcije pet novih zaposlenih.
Komisija priznava, da še vedno obstajajo pomisleki glede neodvisnosti sodstva, vendar hkrati dodaja, da je k zmanjšanju teh pomislekov prispevalo tudi dejstvo, da naj bi bil Nacionalni preiskovalni urad zaradi imenovanja novega/starega direktorja spet neodvisen. Lahko se samo vprašamo, ali gre za popolno nepoznavanje vsebine ali zavestno norčevanje bruseljskih uradnikov iz resnih težav, ki jih imamo v Sloveniji z vladavino prava in neodvisnostjo tako imenovanih neodvisnih institucij.
Čeprav Evropska komisija besedo »zaskrbljen« uporabi večkrat kot v lanskem poročilu, pri tem vseeno ugotavlja, da smo kar dobri in da smo pridno upoštevali lanska priporočila. Nismo še ravno idealni, če pa je kje kakšna pomanjkljivost, smo ravnokar v zaključni fazi časovnic novih strategij in priporočil, ki bodo odpravile to vrzel. Še posebej pa se je, po mnenju Komisije, izboljšalo področje medijev. Do popolnosti nam manjka samo še to, da odpravimo nedopustno koncentracijo in nepregledno lastništvo. Dejstvo, da se očitek o nedopustni koncentraciji medijev in nepreglednem lastništvu nad njimi vleče že od prvega poročila dalje, zgodi pa se nič, je kronski dokaz, kako je Poročilo o vladavini prava brez vsake moči in ob tem tudi, kako politično motivirano je.
Glede RTV Slovenija Komisija ne bi mogla biti bolj prozorna. Svoje ugotovitve utemeljuje predvsem na navedbah Mirovnega inštituta in Mreže nevladnih organizacij, ki jo je do nedavnega vodil novi predsednik programskega sveta RTV. Da je zadeva naravnost absurdna, omenjeni organizaciji citirajo ali uporabljajo kot vir več kot dvajsetkrat (20-krat!). Temu ustrezno je tudi besedilo. Ne pozabijo omeniti, da je vodstvo RTV Slovenija v preteklem letu izvajalo nedopustne pritiske na uredniško politiko in mobing na zaposlene, vendar bo od zdaj naprej vse drugače, saj je RTV depolitizirana. Komisija ugotavlja, da bo ob upoštevanju, da vodstvo po novem zakonu ne bo več neposredno imenovano v Državnem zboru, možnost političnega vpliva na RTV močno zmanjšana. Kako je lahko v parlamentarni demokraciji posredno imenovanje bolj demokratično od neposrednega odločanja v parlamentu, hramu demokracije, ostaja uganka.
Nevladne organizacije in civilna družba so tudi sicer zelo navdušeni nad izboljšanim okoljem za njihovo delovanje. To je glede na obilne finančne injekcije, ki jim jih namenila vlada prek javnih razpisov, povsem razumljivo. Mimogrede komisija omeni še, da je bilo v lanskem letu po hitrem postopku sprejetih rekordno število zakonov. Da je to res nenavadno in da bi se bilo treba vprašati, zakaj je tako, ni predmet tega poročila.
Veliko je še navedb, ki bi jim lahko očitali, da so tam s političnim sporočilom. Žal je še več takšnih, ki jih manjka. Ne glede na izgovore Komisije o predpisani metodologiji je bistvo Poročila o vladavini prava 2023 tisto, kar v njem manjka. To pa je celovita in realna ocena delovanja pravne države v Sloveniji, ki je po ocenah mnogih v Sloveniji ogrožena. Čeprav se evropske institucije, v tem primeru Komisija, čutijo poklicane za to, da branijo pogodbe in vladavino prava, je to pričakovanje, dokler bodo pisali taka poročila, kot je letošnje, povsem iluzorno. Ko se bodo začeli strokovno, pošteno in pregledno ukvarjati z vsebino, morda.
G. K.