V zakulisju oblasti poteka boj za kontrolo nad Cankarjevim domom. Za mesto generalne direktorice se znova poteguje Uršula Cetinski, ki ji skrajno levi krogi očitajo preveč konstruktivno delovanje in sodelovanje s prejšnjo vlado. Med preostalimi kandidati se omenja še Maro Ambrožič Verderber, Jureta Novaka in Žigo Predana, ki jih je mogoče (na podlagi javno dostopnih podatkov) uvrstiti v krog skrajne levice.
Uršula Cetinski, ki se ji bo mandat iztekel oktobra, želi nadaljevati delo (to bi bil njen tretji mandat). Zapisala je: “Varno sem ga pripeljala tudi skozi ekstremno zahtevno dveletno obdobje pandemije. Glavni razlog za prijavo pa je moja močna vizija za prihodnost, tako programska kot poslovna …”
Dosedanja direktorica največje kulturne ustanove v Sloveniji ima veliko težavo. Njeni kandidaturi osporava skrajna levica – med njimi Jaša Jenull, ki naj bi se po poročanju medijev aktivno vpletel v bitko za prestol Cankarjevega doma. Kot je zapisal ulični aktivist, direktorica ni pomagala rušiti prejšnje oblasti in posledično ne bi smela nadaljevati svojega dela.
Po informacijah našega vira je Uršula Cetinski predobro sodelovala s prejšnjim ministrom za kulturo Vaskom Simonitijem, ki naj bi ga v ožjih družbah celo ocenila kot najsposobnejšega kulturnega ministra v Sloveniji. Prav s to konstruktivno držo naj bi si prislužila “fatvo” levice, kljub temu, da je niti približno ni mogoče uvrstiti na desni ali sredinski pol. Je pa mogoče na skrajno levi pol uvrstiti druge kandidate.
Mara Ambrožič Verderber, direktorica piranske obalne galerije, kandidature zaenkrat ne komentira. Na mesto v. d. direktorice Obalnih galerij Piran jo je imenoval takratni piranski župan Đenio Zadković. Pri tem je povozil stališče piranskega občinskega sveta, ki je skoraj soglasno (12 proti 3) zavrnil njeno imenovanje. Dušanka Đukić je po drugi strani dobila soglasno podporo občinskega sveta. Po poročanju Dela je proti njenemu imenovanju glasovala tudi občinska Levica. Leto dni pozneje je županu in Mari Ambrožič Verdeber očitno uspelo prepričati dovolj mestnih svetnikov, da so ji podelili polni mandat, ni pa ji uspelo prepričati sveta Obalnih galerij Piran, ki je podal negativno mnenje. Mnenje sicer ni vplivalo na izbor kandidatke, saj je na občino prispelo prepozno. Njena ideološka orientacija je jasna. Piran je letos gostil feministično razstavo z naslovom Vedno na voljo. Tako so jo opisali na svoji spletni strani: “Področja in teme, ki opredeljujejo interes umetnic in umetnikov na razstavi Vedno na voljo, so področja, ki sicer zadevajo interes feministične teorije, družbenih gibanj in politične akcije. Pojavljajo se kot univerzalne feministične teme, ki v perspektivi vprašanja diskriminacije po spolu skozi prizmo presečnosti z drugimi polji diskriminacije, predvsem delom, razredom, raso, nacionalnostjo in LGBTIQ+ identitetami, izrišejo številne specifične položaje, osebne ikonografije, figuracije, spomine, raziskave, performativne akcije in individualne umetniške izjave.”
Jure Novak – direktor in umetniški vodja Prešernovega gledališča – svoje kandidature zaenkrat ni komentiral, je pa tudi njegova ideološka orientacija jasna. Ko je slovenski zdravstveni sistem skoraj klecnil zaradi koronavirusne pandemije, je v skrajno levem tedniku Mladina izražal svojo zaskrbljenost nad ukrepi za omejitev širjenja okužb. “Nič ni trajnejšega od začasnih ukrepov. Bojim se, da bo večina ukrepov, ki jih zdaj uvajajo kot začasne, postala trajna, da bodo obveljali kot sredstvo kaznovanja in prisile za tiste, ki ne ustrezajo vladi,” je povedal. Njegova razmišljanja se seveda niso uresničila, kadrovsko čiščenje neustreznih v državnih inštitucijah pa je zato izvedla naslednja vlada, ki ji je bržčas bolj naklonjen. Kot pišejo v Mladini, se je med vladanjem prejšnje vlade “izpostavil kot eden najdejavnejših aktivistov v prizadevanjih za pravice samozaposlenih v kulturi in nevladnih organizacijah”. V času, ko si zaposleni na kulturnem ministrstvu niso upali v službo zaradi divjanja in groženj t. i. kulturnikov, se je na 24ur hudoval nad gmotnim stanjem umetnikov, ki so odvisni od davkoplačevalskega denarja. V drugem javnem zapisu se je zavzel, da bi ti postali, v času omejitvenih ukrepov, povsem finančno odvisni od države. Med drugim je predlagal tudi “državna jamstva za premostitvene kredite, moratorije na odplačevanje kreditov in odplačevanje najemnin za samozaposlene in nevladne organizacije v kulturi”.
Žiga Predan, direktor festivala Spider in predsednik društva Pekinpah, je za razliko od Novaka in Mare Ambrožič Verderber za medije potrdil svojo kandidaturo. Tudi Predan več kot očitno spada v krog skrajne Levice.
19. junija 2020, torej v času razmaha epidemije, je Asta Vrečko vabila na dogodek v okviru festivala Spider z naslovom Radikalni pogovori 2: Nova realnost – nova resnost. Predanovo društvo Pekinpah izrazito bogato financira država. Do danes je prejel več kot 1,6 milijona evrov od različnih javnih institucij. Približno milijon evrov se je na njegov račun steklo od kulturnega ministrstva, 327.000 evrov pa je društvo prejelo od ljubljanske občine.
Kandidati bodo morali prestati dvojno sito, in sicer bodo morali pridobiti pozitivno mnenje sveta zavoda in strokovnega sveta zavoda. Kdorkoli bo izbran, bo Cankarjev dom predvidoma vodil pet let.
Ž. K.