Ko se je Jure Janković, sin Zorana Jankovića, rešil finančnih dolgov, je v javnosti završalo od ogorčenja. Kako mu je to uspelo, ni povsem jasno. Zaokrožile so neuradne informacije, da je prišlo do zastaranja in delnega poplačila obsežnih davčnih dolgov. Za komentar smo povprašali ekonomista dr. Štefana Šumaha, ki je Furs pozval, naj razkrije okoliščine primera.
“V primeru, da držijo navedbe Financ, se samo po sebi zastavlja vprašanje, zakaj Furs ni izterjal dolga? Je prišlo namerno do zastaranja? Nekje sem prebral, da se samo smrti in davkom ne moreš izogniti, ampak to očitno v tem primeru ne drži. Če je prišlo do tega, kar je moč prebrati v medijih, potem to kaže na absolutno privilegiranost nekaterih posameznikov. Mislim, da bi morali to domnevno zastaranje preveriti ustrezni organi, med drugim tudi KPK. Če je dejansko prišlo do zastaranja, se je nekomu omogočila neupravičena korist. Če pa se nekomu omogoči neupravičena korist, pa je to znak korupcije,” je prepričan Šumah.
Naj spomnimo, da je časnik Finance pred dnevi poročal, da Jankovićev dolg v višini 541.000 evrov ne obstaja več. Vpogled v sodni register namreč pokaže, da je Furs umaknil zastavne pravice in hipoteke na njegovem premoženju, s katerimi je pred leti zavaroval svoje terjatve. Umaknil je zastavno pravico, ki jo je imel na njegovem 50-odstotnem deležu holdinga Electa. Okrajno sodišče je namreč izdalo sklep o prekinitvi zavarovanja in razveljavitvi zastavne pravice. Trenutno je v postopku brisanja tudi hipoteka v višini 461.249 evrov, s katero pa se je finančna uprava vpisala na parcelo v lasti Jureta Jankovića v izmeri 1.422 kvadratnih metrov. Kot poroča časopis Finance, je sodišče s t. i. izbrisom začelo po uradni dolžnosti.
Država prvo- in drugorazrednih
Zakaj Fursu ni uspelo izterjati finančnih dolgov in zakaj ne pojasni okoliščin primera? To sta vprašanji, ki si ju javnost trenutno zastavlja. Številni so dobili še dodatno potrdilo, da živimo v državi prvorazrednih in drugorazrednih.
Nekdanji minister in profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani dr. Matej Lahovnik je za 24ur komentiral, “da bi moral v zvezi s tem primerom Furs natančno pojasniti vse okoliščine, ker gre za sina enega najvplivnejših slovenskih politikov in je v javnem interesu, da pojasnijo, zakaj se niso poravnali, glede na to, da naj bi bil ta dolg celo zastavljen s hipoteko”. V navezavi na to je dodal: “Očitno imamo državo dveh pravil – eno za sinove vplivnih in drugo za vse navadne državljane.”
Oglasil se je tudi nekdanji minister in poslanec propadle Stranke Alenke Bratušek Marko Bandelli, ki je na družbenem omrežju X zapisal: “Prava klofuta poštenim državljanom. Sramota za Ministrstvo za pravosodje. Nepošteno do vseh nas, ki vsakodnevno plačujemo davke in prispevke, ki se borimo, da odvajamo mesečno DDV, da se trudimo da imajo zaposleni dobre plače … Obstajajo res državljani A in B kategorije.”
Kako je mogoče zastaranje?
Zastaranje davčnih dolgov normira zakon, ki ureja davčni postopek. Ta v 126. členu določa okoliščine, v katerih se lahko zgodi t. i. zastaranje. Šesti odstavek 126. člena zakona izpostavlja: “Ne glede na določbe o zastaranju pravice do odmere in izterjave, davčna obveznost preneha, ko poteče deset let od dneva, ko je prvič začelo teči, razen če je bilo zastaranje pravice do izterjave zadržano. V tem primeru se čas zadržanja ne šteje v čas zastaralnega roka.” Po navedbah pravne stroke gre za absolutni zastaralni rok.
126. a člen kljub temu poudarja: “Ne glede na določbo šestega odstavka 126. člena tega zakona davčna obveznost, razen zamudnih obresti, ne preneha, če je davčni dolg zavarovan s hipoteko in če je pred potekom zastaranja pravice do izterjave vložen predlog za izvršbo na nepremičnino.”
“Navadnemu” državljanu so prodali hišo zaradi 124 evrov dolga
Šumah je opozoril na primer, ko je država (v tistem primeru litijsko okrajno sodišče) prodala hišo, ker dolžnik ni plačal 124 evrov dolga. Primer Vaskrsić je pretresel Slovenijo, zaključil pa se je s sodbo ESČP, ki je Sloveniji naložilo plačilo 85.000 evrov dolga zaradi kršitve prvega člena prvega protokola evropske konvencije o človekovih pravicah. Ta se nanaša na zaščito pravice do lastnine.
“Ta primerjava kaže, da se pri nekaterih uporabljajo nesorazmerni ukrepi, pri drugih pa organi niti ne izkoristijo do polnosti pooblastil, ki jim jih podeljuje zakonodaja,” je povedal Šumah. Slednjega smo povprašali tudi o izrazito nenavadnih okoliščinah poskusov prodaje parcele, katere lastnik je Jure Janković. Furs je namreč parcelo, ki je neposredno ob posesti, na kateri stoji hiša ljubljanskega župana Zorana Jankovića, dvakrat skušal neuspešno prodati na dražbi – prvič za 45.000 evrov, drugič za nekaj več kot 25.000 evrov. Parcele ni prodal kljub izrazito nizki izklicni ceni.
Gre za informacijo javnega značaja
Šumah je prepričan, da bi moral Furs razkriti okoliščine primera. “Prepričan sem, da gre za informacije javnega značaja, kljub temu da se Furs trenutno izgovarja na varstvo osebnih podatkov. Mislim, da gre za zadevo, kjer ima pravica javnosti do obveščenosti prednost pred varstvom osebnih podatkov. Prvič, gre za javno izpostavljeno osebo, za sina župana Ljubljane, in drugič, gre za prevelik znesek, da bi ga lahko kar tako spregledali,” je še izpostavil.
Ž. K.