Navajamo nekaj primerov izjemno počasnega delovanja slovenskega sodstva. Postopki se vlečejo leta, pogosto pa ne pride niti do zaslišanja prič. Zanima nas, kako je s takšnim sodstvom zadovoljna pravosodna ministrica Švarc Pipanova. Klakočar Zupančičeva je ob nedavnem občutnem dvigu sodniških plač namreč dejala, da “smo končno država, kot se šika”.
Ni presenetljivo, da slovensko sodstvo uživa tako nizko stopnjo zaupanja javnosti. Spomnimo, da so bile sodniške plače nedavno dvignjene. Najnižja plača v sodstvu bo po novem znašala 4400 evrov bruto (tukaj), nekaterim sodnikom pa se bodo plače celo podvojile (tukaj). “Končno smo država, kot se šika,” je ob tem dejala predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič, nekoč tudi sama sodnica.
Odvetnik Jernej Orešek pa je v članku “(Ne)učinkovitost delovanja slovenskih sodišč (2. del)” v reviji Odvetnik, št. 111/2023 prikazal nasprotno, manj bleščečo stran slovenskega sodstva, o kateri se v javnosti redko opozarja.
V prvi, gospodarski zadevi, je bila vložena tožba zaradi plačila denarnega zneska. Po treh mesecih molka sodišča je bila vložena poizvedba o stanju postopka. Po nekaj dneh je s sodišča prišlo obvestilo, da je bila tožba pravkar poslana toženi stranki. Vse do danes je stanje postopka ostalo enako kot na začetku, čeprav je bila tožba vložena v začetku leta 2021. V drugem primeru je bila januarja 2021 na okrajno sodišče prav tako vložena tožba. Po vložitvi predloga za pospešitev postopka je s sodišča v nekaj dneh prišel odgovor, da trenutno sodišče razpisuje naroke v zadevah, v katerih so bile tožbe vložene leta 2019! Danes stanje postopka ostaja povsem enako kot tedaj in to navkljub večkratnim pozivom, da se zadeve premaknejo z mrtve točke. V tretjem primeru je bil na okrajno sodišče marca 2018 vložen predlog za delitev solastnine. Sodišče je nedavno komaj zaslišalo stranke postopka. Četrti primer se nanaša na marca 2018 vloženo tožbo zaradi plačila denarnega zneska.
Domen Mezeg