Predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Tit Turnšek, ki se je v zadnjih dneh izkazal kot največji protestnik zaradi intervjuja novinarja Jožeta Možine s predsednikom vladne komisije za prikrita grobišča dr. Jožetom Dežmanom, je zopet postavljen na laž. Dokument, ki ga je publicist in raziskovalec arhivov SDV Roman Leljak našel v arhivu, razkriva tajni popis žrtev druge svetovne vojne iz novembra 1964. Ta navaja, da je bilo v Jugoslaviji 597.323 vseh žrtev, od tega v Sloveniji 41.597 vseh žrtev. Glede na to, da je Inštitut za novejšo zgodovino popisal nekaj več kot 99.000 žrtev v Sloveniji, razlika med 41.597 in 99.000 prestavlja število žrtev povojnih likvidacij.
Več kot očitno je, da je Tit Turnšek predsednik organizacije, ki neguje tradicijo zločincev, sam pa v javnosti brez kakršne koli slabe vesti razglaša, da je povojne poboje partizanska vojska izpeljala po odločitvah posebnih komisij, ki jih imenuje sodišča. Potem ko je Dežman Turnškove izjave javno označil kot eklatantno laž in napad na pravni sistem Republike Slovenije, je slednji v svojem slogu povsem ponorel.
Dokumentacije o sodnih odločitvah o povojnih množičnih pobojih neoboroženih ujetnikov ni pokazal še nihče, prav tako tudi ne sam Tit Turnšek. V primeru, če bi bile resnično sprejete sodne odločitve, bi morala obstajati dokumentacija s podatki, kdo je tisti, ki se je odločil o poboju ljudi, med katerimi ni manjkalo niti žensk in otrok. Glede na to, da je partija kot del revolucije in prevzema oblasti v drugih državah vzhodnega bloka ukazala poboje, je mogoče sklepati, da je bilo enako tudi pri nas.
Priprave na popis so se pričele konec leta 1962
V dokumentu, ki razkriva tajni popis žrtev II. svetovne vojne, je mogoče prebrati, da so se priprave za izvajanje popisa žrtev vojne pričele konec leta 1962, ko sta državni sekretariat za zunanje zadeve in zvezno ministrstvo za finance zveznemu izvršnemu svetu predložila izjavo o potrebi predložitve dokumentacije o žrtvah nacističnega preganjanja v zvezi z vložitvijo zahtevka proti Zvezni republiki Nemčiji. Politična javnost je bila namreč zainteresirana, da se ustvari zgodovinska dokumentacija in obdela statistične podatke o žrtvah fašizma in umrlih v NOB za območje celotne Jugoslavije.
Borčevskim organizacijam pravo bogastvo
Ob vsem tem pa je znano dejstvo, da pri razdeljevanju sredstev veteranskim organizacijam v Sloveniji ni pravega reda. Obrambno ministrstvo je namreč na razpisu v lanskem letu razdelilo 1,5 milijona evrov, od tega sta dve najvplivnejši organizaciji (Zveza združenj borcev za vrednote NOB in Zveza veteranov vojne za Slovenijo) skupno prejeli skoraj milijon evrov. Zveza združenj borcev za vrednote NOB je lani prejela kar 533.717,25 evra, Zveza veteranov vojne za Slovenijo pa 432.248,59 evra. Znesek 196.283,28 evra je prejela Zveza policijskih veteranskih društev Sever, vsa preostala društva skupaj pa so dobila manj kot 100 tisoč evrov. Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO), v katerega se je v zadnjem času včlanila velika večina braniteljev slovenske domovine v času osamosvojitvene vojne, je dobilo samo 95.709,95 evra. Če pri tem izpostavimo dejstvo, da se VSO nikakor ne strinja z borci komunističnega režima iz prejšnjega sistema, ki na vse pretege poskušajo spremeniti zgodovino, ni presenetljivo, da mu je namenjeno najmanj denarja.
Naravnost smešno je, da taki borci, ki ob koncu II. svetovne vojne niso znali niti dobro hoditi (npr. Tit Turnšek, ki je bil rojen leta 1938), danes pametujejo, kako so bili zločini jugo-komunističnih partizanov čisti. Številke govorijo same zase, prav nič ne pomaga, če si pri tem Turnšek zakriva oči pred resnico. 57.403 žrtev povojnih pobojev je gromozanska številka, zato je naravnost nesprejemljivo, da za zločine nihče ne odgovarja!
H. M.