Direktorica policije Tatjane Bobnar hodi po istih stopinjah kot direktor Sove Rajko Kozmelj. Po besedah bivšega ustavnega sodnika ter sodnika za človekove pravice evropskem sodišču v Strasburgu dr. Boštjana M. Zupančiča je z onemogočenjem ogleda kršila pravila nadzora. “Vse podatke, ki jih policija ima, je KNOVS-u ali pooblaščenim v izvršilni in zakonodajni veji oblasti, vključno z ministrstvom za notranje zadeve, dolžna priskrbeti,” nam je na nov zaplet med KNOVS-om in policijo povedal Zupančič.
Novo prikrivanje slovenskih represivnih organov. V osrednji vlogi prikrivanja podatkov direktorica slovenske policije Tatjana Bobnar. V preteklih dneh so se pojavili resni očitki, da bi naj del policistov kriminalistov po nalogu Damirja Črnčeca izvajal zasledovanje in vohunjenje za člani političnih strank SMC, SAB, Desus ter njihovimi družinskimi člani. “Odvetnik Pevec in jaz sva zadevo natančno obdelala v pravnem mnenju, ki je bilo objavljeno v Pravni praksi konec januarja. Zakonodajna veja oblasti ima preiskovalna pooblastila za sodno vejo oblasti ter izvršilno vejo oblasti,” svojo izjavo o najnovejšem zapletu sporoča dr. Boštjan M. Zupančič.
Policija bi nastalo situacijo hitro rešila, če bi dovolila članom KNOVS-a vpogled v podatke, ki so jih zahtevali. Vendar se je Bobnarjeva odločila drugače, in sicer, da bo preprečila neodvisni nadzor policije. Kljub temu, da bi nadzor morala dovoliti. “Ravno tako, kot ima zakonodajna veja oblasti, se pravi Komisija državnega zbora pravico poizvedovati po nepravilnostih v pravosodju in ima pravico zasliševati sodnike, tožilce in vse ostale, razen tistih, kjer so zadeve pendentne, viseče, so še v teku. Ravno tako ima pravico zakonodajna veja oblasti, pravico poizvesti pri policiji in jih nima nihče pravice blokirat,” nam razloži slovenska pravosodna eminenca dr. Boštjan M. Zupančič.
Celoten mandat v #KNOVS poslušamo, da nismo pristojni za nič. Vedno poudarjamo, da smo pristojni za nadzor, zlasti, ko gre za sum nepravilnosti. Tatjana Bobnar bi nam danes lahko z vpogledom v evidenco takoj dokazala, da očitki o zlorabi @policina ne držijo. Tega ni storila.
— Žan Mahnič (@ZanMahnic) February 18, 2020
Dr. Zupančič v svojem članku pojasnil nadzor zakonodajne oblasti nad izvršno oblastjo
Dr. Boštjan M. Zupančič pojasni bistvo nadzora zakonodajne oblasti nad izvršno oblastjo skupaj z odvetnikom Aleksandrom Pevcem v reviji Pravna praksa v članku z naslovom Pravno mnenje glede eventualnih parlamentarnih preiskav, zadevajočih določene disfunkcionalnosti slovenskega pravosodja. “Ker je taka koncentracija moči prevelika, saj navaja k zlorabi oblasti, je naravno, da mora vsaka ustavna apostrofirati predvsem kontrolo zakonodajne in sodne oblasti nad izvršno, ne pa obratno. Pri odnosu med izvršno in zakonodajno vejo oblasti ne gre toliko za kontrolo prve nad drugo, kolikor gre za “balance of power” – torej za uravnoteženje moči. Ker je očitno, da je koncentracija moči v izvršni veji oblasti že po naravi stvari izrazito nevarna in prej prevelika kakor premajhna, vse Ustave težijo k temu, da bi izvršni veji prirezale krila,” zapišeta priznana slovenska pravnika. Vas bralce pa pozivamo, da si preberete tekst, saj vam bodo pojmi moči med zakonodajno, izvršno in sodno vejo oblasti enkrat za vselej razumljivi.
— 𝗥𝗘𝗖𝗢𝗩𝗘𝗥 𝗬𝗢𝗨𝗥 𝗔𝗖𝗖𝗢𝗨𝗡𝗧𝗦 𝗛𝗘𝗥𝗘 (@kevin_techworld) February 19, 2020
Tatjana Bobnar se je okužila z lažnivim “jerčizmom”
Spomnimo na lažne in zavajajoče obtožbe Jerce Korče, da bodo padale glave po eni izmed sej KNOVSA. Takrat je nekaterim piškotarskim medijem izdala, da ji je Janez Janša grozil s padanjem glav. Hitro se je izkazalo, da so bile Janševe besede namenjene drugačni vsebini in kontekstu. Korčetova se je hitro umaknila iz javnosti. Bobnarjeva je prav tako povedala zelo zavajajočo zgodbo in iz tega uprizorila dramatično predstavo za slovenske dominantne medije.
Ustava in zakoni RS ščitijo državljana, ne funkcionarje. Bistvo problema je, da @policija_si ni dovolila parlamentarnega nadzora. Z lahkoto bi ovrgli sume, če vse počnete zakonito. 25, 26 in 27 členi ZPNOVS so jasni. Zavračanje parl. nadzora predstavlja grožnjo ustavni ureditvi. https://t.co/ny1r5ZCoOw
— Janez Janša (@JJansaSDS) February 19, 2020
Namesto tvitanja bi si lahko vodstvo policije prebralo 25,. 26. in 27. člen Zakona o parlamentarnem nadzoru obveščevalnih in varnostnih služb
Vodstvo policije pa si je celo dovolilo, da so na svojem Twitter profilu napadali Mahniča. Vendar ob tem izpostavljamo najbolj bistvene in najpomembnejše člene zakona o parlamentarnem nadzoru obveščevalnih in varnostnih služb. To so 25., 26., in 27. člen zakona. V njih pa je zajeto celotno bistvo. Tako da je bila celodnevna histerija režimskih medijev ves dan zaman.
Luka Perš