Približujejo se evropske volitve. Z univerzitetnim predavateljem dr. Matevžem Tomšičem smo spregovorili o dilemah, s katerimi se pred volilnim preizkusom sooča politična levica, o bistvenih temah, s katerimi bodo stranke skušale nagovoriti volivce, pa tudi o subverzivni vlogi nevladnih organizacij.
Koalicijske stranke so se znašle pred vrsto izzivov. So izredno nepriljubljene, kot so vse bolj nepriljubljene teme, s katerimi bodo skušale nagovoriti svoje volivce. Povrh vsega se soočajo tudi s kadrovsko izčrpanostjo.
Pri tej temi tudi začnemo naš pogovor. Zastavlja se namreč vprašanja, kako bo nizka priljubljenost vladajočih strank vplivala na njihov volilni rezultat. “Evropske volitve delujejo po malenkost drugačni logiki kot državnozborske. Smo že videli primere, ko so bili rezultati na evropskih volitvah drugačni kot na državnozborskih. V vsakem primeru bi lahko sklepali, da visoki stopnja nepriljubljenosti vladajoče koalicije in največje vladne stranke lahko povzročila precejšnjo volilno apatijo pri tistih, ki so jih prej volili. Mislim, da bo volilna udeležba precej manjša, zaradi česar rezultat vladnih strank ne bo ravno dober. Zavedati se moramo, da je volilni prag precej višji kot na državnozborskih volitvah. To pomeni, da sta od trenutnih vladnih strankah dve takšni, za kateri je povsem realno, da tega praga ne presežeta,” pove Tomšič.
Gibanje Svoboda je idejno izčrpana stranka
“Idejna izčrpanost je problem vseh strank, ki nastanejo tik pred volitvami. To je še najbolj vidno pri Gibanju Svoboda, kjer je jasno, da stranka nima omembe vrednega političnega programa. To je pripeljalo do precej paradoksalne situacije, v kateri aktivnost v koaliciji narekuje najmanjša koalicijska stranka, to je stranka Levica, ki je, spomnimo, komaj prišla v parlament. Ima pa ta stranka najbolj izdelano platformo, ki ji je vstop v vlado dal nov zagon. Moramo si priznati, da je bila pri udejanjanju svojega, precej ekstremističnega programa, uspešna. Celotna koalicija je prevzemala njihove ideološke teme. Naj spomnim samo na ukinitev Muzeja slovenske osamosvojitve,” pojasnjuje profesor.
Dodaja, da je nagovarjanje antijanša sentimenta že povsem izpeto. “Ko je ta sentiment popustil, je izbruhnilo nezadovoljstvo, sploh s to politiko, ki je izrazito restriktivna, omejevalna. Še nobena vlada ni bila toliko nagnjena k zapovedovanju oz. prepovedovanju, kot je ta. Govorili so nam, kaj smemo in česa ne smemo jesti, kako pogosto se lahko vozimo z avtomobili in podobno. Gre za izjemno vsiljivo, celo agresivno vsiljevanje levičarskih agend, kar je nato povzročilo revolt.”
Kar pa še ne pomeni, da levica ne bo ponovno poskušala z antijanša sentimentom, kar pa ne bo zelo učinkovito, saj Janša ni na oblasti. Kot pravi, sklicevanje na nekoga, ki je v opoziciji, ne izpade kredibilno v očeh volivcev.
Bizarnosti komunikacijske strategije
Sociolog Tomšič opaža, da skušajo problem idejne izčrpanosti premostiti z neverjetno “konfuzno” strategijo komuniciranja, ki na momente zapada v bizarnosti. Spomni na medijska razkritja, da se vladnih sestankov po novem udeležuje tudi premierjeva zasebna partnerica Tina Gaber, kar je nezdružljivo z normalnimi političnimi uzancami. “Ostali člani vlade so tukaj potisnjeni v naravnost ponižujoč položaj, da morajo tam poslušati navodila osebe, ki nima za to pristojnosti. Zdi se, da želijo na silo ustvariti popularnost prek novih komunikacijskih prijemov.”
To so najpomembnejše predvolilne teme
Tomšič pravi, da bodo v volilni bitki prevladovale predvsem vseevropske teme, ki hkrati močno tangirajo vse evropske državljane. “Migracije bodo prav gotovo zelo pomembna tema. Evropski unija pri tem vprašanju ni bila uspešna. Potem pa so tudi tukaj varnostna vprašanja, varnostna politika nasploh. Evropska unija tudi na tem področju nima svojih instrumentov niti varnostne strukture, nima nobenih vzvodov za zagotavljanje svoje varnosti in svojih oboroženih formacij, če želite. Relevantna tema bo tudi odnos do zunanjih nedemokratičnih centrov moči, denimo Kitajske in Rusije. Seveda pa tudi t. i. zeleni prehod, ki se je po moji oceni izrodil,” ocenjuje sogovornik. “Omenil bi še ideologijo prebujenstva, ki je dejansko izrazito škodljiva, saj napada same temelje evropske civilizacije.“
Žiga Korsika