V lanskem letu je več kot 190 tisoč učiteljev pustilo službo, saj se ruske šole vse bolj spreminjajo v arene propagande in militarizacije. Vedno več učiteljev ima namreč tega preprosto dovolj.
Mihail Kopica, ki je delal na eni od srednjih šol v Arhangelsku in je marca 2022, kmalu po začetku ruske invazije na Ukrajino, pustil službo, je povedal, da je odločitev za odhod sprejel skoraj takoj po začetku vojne. “Zavedel sem se, da stvari ne bodo več takšne kot prej, in zapadel sem v globoko depresijo”.
Z Mihailom so v času, ko se je Arhangelsku pripravljal protivojni dogodek, govorili predstavniki policijske enote za boj proti ekstremizmu, ker so ga verjetno imeli v eni od svojih baz podatkov. “Opomnili so me, da bi lahko nekatere moje objave na spletu o Krimu obravnavali kot nadaljevanje zločina proti integriteti Ruske federacije in zahtevali, da podpišem izjavo, da ne bom sodeloval v nedovoljenih dejavnostih,” se je Mihail spominjal pogovora za Barents Observer.
Po obisku varnostnih sil mu ravnatelj in sodelavci niso niti poskušali stati ob strani ali izraziti podpore. Verjame, da je bila njegova odpoved ravnatelju v resnici olajšanje. Opaža, da si v šoli ni nihče posebej prizadeval, da bi ga obdržali. Ob tem pa je spomnil, da je bilo sicer splošno vzdušje po začetku vojne zelo turobno.
Več kot 193 tisoč učiteljev odšlo v lanskem letu
Mihail seveda ni bil edini, ki se je odločil šolo zapustiti po 24. februarju 2022, ko so Putinove sile vdrle v Ukrajino. Leta 2023 je bilo število učiteljev, ki so dali odpoved, največje v zadnjih sedmih letih. Po poročanju neodvisne ruske tiskovne agencije Vazhniye Istorii je bilo le-teh več kot 193 tisoč. Sicer ni mogoče trditi, da so vsi ti primeri podobni Mihailovemu. “Vseh 193 tisoč seveda ni dalo odpovedi zaradi nestrinjanja z oblastmi,” izpostavlja učitelj Dima Zicer za Barents Observer. “To je največje število v zadnjih nekaj letih. Gre za pomembno točko in ta številka govori sama zase,” je dodal.
Sicer pa so razmere v državi močno vplivale na odločitev mnogih učiteljev za odpoved. “Na tisoče učiteljev je zapustilo šole zaradi političnih razlogov,” vztraja Daniil Ken, vodja ruske zveze učiteljev. “Formalno je velika večina odšla zaradi lastne volje. Vendar so bili izpostavljeni pritiskom ali pa so bili v resnici odpuščeni. Javno znani primeri odpuščanj ali profesorjev, ki so se odkrito uprli propagandi in militarizaciji, so le vrh ledene gore,” je pojasnil.
Medtem pa obstaja veliko učiteljev, ki z delom nadaljujejo ne glede na to, kaj se dogaja v šolskem sistemu. “Masovna prilagodljivost je med učitelji zelo pogosta,” poudarja Kopica. “Ti ljudje si to razlagajo takole – predvsem poučujemo otroke, to je naša naloga, naše delo, in to moramo opravljati dobro. Če pa od nas zahtevajo kaj drugega, bomo to pač naredili.”
Odšlo največ učiteljev razrednega pouka
Podatki o odpovedih iz lanskega leta razkrivajo, da največji delež učiteljev, ki so odšli, predstavljajo učitelji razrednega pouka. Leta 2017 je po navedbah Jutranjega Lista dalo odpoved 21.400 osnovnošolskih učiteljev. Lani se je ta številka povzpela na 36.600. “Razlog je v tem, da so pod večjim stresom in imajo manjšo plačo,” pojasnjuje Ken in dodaja, da je hkrati osnovnošolsko poučevanje postalo psihično bolj travmatično. Kopica meni, da mladi odhajajo, ker čustveno težko prenašajo to, v kar se šola spreminja. “Šola je sama po sebi stresen prostor, in če k temu dodaš še ideološki pritisk …”. Kot pravi, pozna vsaj dva mlada kolega, ki sta zapustila gimnazijo, kjer je bil tudi sam nekoč zaposlen.
Veterani so pričeli od začetka vojne v Ukrajini pogosto prihajati v ruske šole z zgodbami o svojih vojnih izkušnjah. Ta srečanja pa imajo velikokrat cilj, da se otrokom privzgoji, da je vojna nekaj normalnega, sodelovanje v njej pa nekaj častnega. Obstajajo pa tudi predlogi, da bi novi predmet “Osnove varnosti in obrambe domovine” poučevali prav udeleženci vojne v Ukrajini. V primeru, če predavatelj ne bo imel pedagoške izobrazbe, se bo lahko prekvalificiral, ni pa jasno, ali bodo preverili tudi njegovo kriminalno ozadje. Ken je pojasnil, zakaj šole ne razpravljajo o zaposlovanju bivših udeležencev vojne kot učiteljev. “Kolikor vidim in kolikor pravijo profesorji, se o tem v šolskem kolektivu redko govori, ker gre za tvegano temo. Nekateri se bojijo obsojanja, odpuščanja ipd.,” je med drugim povedal.
Ž. N.