V Banki Slovenije so objavili novo napoved gospodarskih gibanj. Njihove ključne ugotovitve so, da bo gospodarska rast iz letošnjega leta višja od napovedane (6,7 odstotka) in se bo nadaljevala tudi v prihodnjem letu (štiri odstotke). “Makroekonomske napovedi tako za Slovenijo kot za evroobmočje ostajajo ugodne. Gospodarsko okrevanje v letošnjem letu je bilo močnejše in hitrejše, kot smo načrtovali junija. Gospodarska aktivnost v Sloveniji je že presegla raven izpred pandemije. Okrevanje je široko osnovano, zelo ugodne ostajajo tudi razmere na trgu dela,” je danes v predstavitvi napovedi v Ljubljani strnila viceguvernerka Banke Slovenije Tina Žumer.
Najnovejša napoved Banke Slovenije kaže, da bo gospodarska rast letos znašala 6,7 odstotka (kar je 1,5 odstotne točke višje, kot je predvidevala junija), naslednje leto štiri odstotke (junija napovedano 4,8 odstotka), v letu 2023 3,3 odstotka (junija napovedano 3,1 odstotka) in v letu 2024 2,6 odstotka. Letošnja rast BDP bo po njihovi napovedi v Sloveniji višja za 1,6 odstotne točke od tiste v evroobmočju. “Letošnja višja rast je posledica razmeroma hitrega sproščanja najostrejših omejitvenih ukrepov spomladi, ki so se odrazili v zelo hitrem okrevanju potrošnje,” ocenjuje direktorica analitsko-raziskovalnega centra Banke Slovenije Arjana Brezigar Masten.
“Makroekonomske napovedi tako za Slovenijo kot za evroobmočje ostajajo ugodne. Gospodarsko okrevanje v letošnjem letu je bilo močnejše in hitrejše, kot smo načrtovali junija. Gospodarska aktivnost v Sloveniji je že presegla raven izpred pandemije. Okrevanje je široko osnovano, zelo ugodne ostajajo tudi razmere na trgu dela,” je danes v predstavitvi napovedi v Ljubljani strnila viceguvernerka Banke Slovenije Tina Žumer.
Gospodarska aktivnost v Sloveniji bo v napovednem obdobju široko osnovana, podprta tako z domačim povpraševanjem kot z izvozno aktivnostjo podjetij. Rast bodo tako poganjali potrošnja gospodinjstev in investicijska aktivnost podjetij in države, ki jo bodo podpirale tudi naložbe, sofinancirane iz podpornih shem EU za krepitev gospodarske aktivnosti in odpornosti po epidemiji. “Pričakujemo, da bo rast krepilo tako domače kot tuje povpraševanje,” je dejala Brezigar Mastenova.
Pomembno gonilo gospodarske aktivnosti v Sloveniji bo ostal tudi izvoz. Okrevanje mednarodne menjave blaga in storitev bo podpiralo več dejavnikov. “Pričakujemo zmanjšanje neskladij med ponudbo in povečanim povpraševanjem, ki je v pretežni meri posledica varčevanja v mesecih po izbruhu pandemije ter manjše dostopnosti nekaterih dobrin in storitev,” so zapisali. Tudi razmere na svetovnih trgih surovin naj bi se prihodnje leto postopoma umirile, manj izraziti pa bodo tudi izzivi v dobavnih in proizvodnih verigah.
Ukrepi vlade so pozitivno vplivali na kupno moč gospodinjstev in na ugodne razmere na trgu dela
Podobno kot Umar ugotavljajo, da bodo zasebno potrošnjo poganjale ugodne razmere na trgu dela, spodbudna ostaja tudi kupna moč gospodinjstev, ki so jo zagotavljale podporno naravnane ekonomske politike (vladni ukrepi skozi PKP). Tudi ukrepi za ohranjanje delovnih mest (subvencija čakanja na delo in subvencioniranje skrajšanje delovnega časa) so pripomogli k hitremu okrevanju zaposlenosti, ki je že letos presegla predkrizno raven, spodbudni pa so tudi obeti.
Stopnja brezposelnosti se bo v letu 2022 spustila pod doslej najnižjo raven iz leta 2008. Podjetja se bodo ob tem še naprej soočala s pomanjkanjem delovne sile, kar bodo ob neugodnih demografskih trendih v pomembni meri premoščala z zaposlovanjem tujih delavcev.
V takšnih razmerah se krepijo plačni pritiski, ki bodo ob pričakovanem dvigu minimalne plače ključno vplivali na plačna gibanja v napovednem obdobju. V naslednjem letu se bodo plače zaradi enkratnih dejavnikov, povezanih s pretežno odpravo izplačil z epidemijo povezanih dodatkov k plačam v sektorju država, nekoliko znižale, v zasebnem sektorju pa bo rast ob zgodovinsko ugodnih razmerah na trgu dela in povišani inflaciji 4,4-odstotna. V nadaljevanju napovednega obdobja bo skupna rast plač v povprečju 3,7-odstotna.
Cene se bodo postopoma do sredine naslednjega leta umirile
Rast cen življenjskih potrebščin bo naslednje leto v povprečju 3,8-odstotna. Pričakujejo, da se bo inflacija z višjih ravni v začetku leta v nadaljnjih mesecih postopno umirjala. “Ob pričakovani normalizaciji razmer v naslednjem letu in predpostavki, da se rast cen ne bi še izraziteje prenašala v višjo rast plač, pričakujemo, da se bo inflacija v letih 2023 in 2024 umirila in se približala našemu inflacijskemu cilju,” so dodali.
Napoved spremljajo trije alternativni scenariji gospodarskih gibanj. Medtem ko v osrednji napovedi predvidevajo uspešno obvladovanje epidemije brez uvajanja strožjih omejevalnih ukrepov, v dveh alternativnih scenarijih predpostavljajo močnejše poslabšanje zdravstvenih razmer in ponovno uvedbo ukrepov za zajezitev širjenja okužb, kar bi upočasnilo gospodarsko rast (v letu 2022 bi v primeru manj ugodnega scenarija znašala 2,9 odstotka, v primeru ostrejšega pa 1,6 odstotka). Na drugi strani bi se hitrejše prilagajanje podjetij in gospodinjstev novim razmeram ter večje zaupanje v gospodarstvu zlasti naslednje leto odrazila v nekoliko višji gospodarski rasti (5,1 odstotka).
Napoved spremljajo tudi druga tveganja in negotovosti
Podaljševanje neskladij v dobavnih verigah bi lahko še naprej omejevalo gospodarsko aktivnost in nadalje krepilo rast cen blaga in storitev, kar bi imelo negativne učinke na kupno moč gospodinjstev in investicijski potencial podjetij. Ob pomanjkanju delovne sile bi se lahko še izraziteje povečevali plačni pritiski, ki bi vodili v t. i. plačno-inflacijsko spiralo, ko bi podjetja vse višje stroške dela prelivala v končne cene.
Sara Rančigaj