“Premik samo v obnovljive vire pomeni politično odvisnost od Kitajcev, namesto politično odvisnost od Rusov,” je opozoril dr. Leon Cizelj v novi oddaji Signal na Nova24TV in dodal, da ga nihče ne prepriča, da Kitajci ne bodo po vzoru Rusov potegnili ročne zavore, ko jim bo to pasalo. Obnovljivi viri energije po njegovem prinašajo okoljske probleme, vetrnice zavzamejo veliko prostora, to vpliva na ekosistem, biotsko raznolikost, pri sončnih celicah in baterijah se pojavlja problem litija, procesi izdelave so umazani.
Energetski sektor je izjemnega pomena za razvoj in napredek sodobne družbe. Vojna v Ukrajini je le še pospešila razprave o energetski neodvisnosti tako Slovenije kot tudi Evropske unije. Cilji Evrope pri tem so jasni – z zelenim dogovorom želi do leta 2050 doseči ogljično nevtralnost. To pomeni, da si želi odstraniti toliko emisij ogljikovega dioksida, kot se jih proizvede. Eden od ključnih ciljev pri tem je prehod iz fosilnih goriv na zelene vire energije. Vendar se včasih trenja pojavijo že pri njihovi definiciji. Kaj točno lahko štejemo med zelene vire energije. Ena od vidnejših razprav tukaj je razprava o jedrski energiji in o obnovljivih virih energije. Oba vira energije bi znižala ogljični odtis, vendar se pri obeh pojavljajo določeni pomisleki oziroma ovire.
Dr. Leon Cizelj je v novi oddaji Signal uvodoma pojasnil, da jedrska energija predstavlja izkoriščanje vezavne energije v jedro atoma. Pri kemijski energiji se izkorišča vezavno energijo med atomi v molekulah, pri jedrski energiji pa vezavno energijo, ki drži skupaj delčke v jedru atoma. Po njegovih besedah imamo dva osnovna principa pridobivanja le-te. Danes komercialno uporabljamo cepljenje jeder (uporaba težkih jeder, v katera se strelja z nevtroni, da jedra razpadejo), imamo pa tudi fuzijo (zlivanje majhnih jeder). “Majhna vodikova jedra zlivamo, stisnemo skupaj in pri tem se sprosti načeloma še večja količina energije kot pri razpadu uranovih jeder. Osnovna prednost tega postopka je, da se porabi izjemno majhna količina materialov.” 10 kilogramov nafte nam po njegovih besedah omogoči v dobrem dizelskem avtomobilu dobrih tisoč kilometrov premika, medtem ko 10 kilogramov urana v jedrskem reaktorju zadošča za vso energijo posameznika v celem življenju. Cizelj poudarja, da nuklearka v Krškem prispeva kakšno tretjino elektrike, v Evropski uniji je te elektrike 20 odstotkov, na celem planetu pa je dobrih 10–12 odstotkov elektrike iz jedrskih cepljivih elektrarn. “Najbližja fuzijska postaja, ki jo vidimo, je sonce – energija, ki prihaja od tam in poganja praktično vse obnovljive vire energije na Zemlji.”
Za obnovljive vire energije bi morali več vlagati
“Obnovljivi viri energije so tisti, ki jih tako ali drugače poganja sonce. Tisti, ki jih uporabljamo za proizvodnjo elektrike, so predvsem sončna energija, vetrna energija, hidroenergija, pa tudi plimovanje. Morda bi lahko rekli, da je obnovljiv tudi gozd in potem biomasa,” je pojasnil dr. Klemen Belhar, podpredsednik stranke Zeleni Slovenije. To so po njegovih besedah najčistejši viri energije, ker se pri njih ne porablja neko gorivo in ni nekih stranskih učinkov, ki bi močno škodovali okolju. “Pri nas je težava v tem, da smo v takšne vire energije izjemno premalo vlagali,” je povedal in dodal, da bomo morali po njegovo v prihodnje vanje več vlagati, da bomo lahko proizvedli dovolj elektrike dovolj kmalu.
Tudi obnovljivi viri energije pustijo posledice
Poslanec SDS Franc Rosec z dolgoletnimi izkušnjami v Termoelektrarni Šoštanj je v oddaji pojasnil, da je potrebno zavedanje, da še tak obnovljiv vir energije pusti neke posledice. Če pa po njegovih besedah gledamo samo zgodovino Termoelektrarne Šoštanj, je ta naredila veliko na ekološkem ozaveščanju in napredku. “Če smo v prejšnjih generacijah prvih petih blokov proizvedli približno enakovredno količino energije s 4 milijoni ton premoga, sedaj to isto količino energije proizvedemo s 3 milijoni ton premoga.” Meni, da dokler nimaš zadostne količine obnovljivih virov energije in drugih oblik energije, ki so čistejši od premoga, je dobro, da se to uporablja. Mora pa biti seveda poudarek na ekologiji.
TEŠ in jedrska elektrarna zagotavljata stabilnost omrežja
Na vprašanje, če lahko Slovenija proizvede dovolj električne energije brez Termoelektrarne Šoštanj, je Belhar odgovoril, da smo imeli lani situacijo, ko je bila nuklearka v remontu, TEŠ6 pa ni proizvajal elektrike, in smo preživeli. Takrat smo seveda ves čas elektriko uvažali in tudi izvažali. “To pokaže, kako kompleksen je trg električne energije, kdaj pa tudi nejasen.” Na vprašanje, če bi se delo proizvesti dovolj energije brez jedrske elektrarne, je odgovoril, da je to odvisno od tega, kako se tega lotimo. Naslonil se je na podatek Centra za energetsko učinkovitost pri IJS, kjer so zračunali, da imamo mi na strehah, kjer je možno urediti sončne električne elektrarne, potenciala za dve letni porabi cele Slovenije. “Na dolgi rok, če se lotimo tega, lahko vse pokrijemo z obnovljivimi energije.” Rosec je ob tem komentiral, da se to lepo sliši, ampak je žal veliko če-jev. “Vemo, da je energija sonca čista energija. Problem te energije je, da jo je potrebno nekje skladiščiti za čas, ko jo ti potrebuješ. Naš sistem je trenutno takšen, da tretjino pokriva jedrska elektrarna, nekje tretjino Šoštanj, tretjino pa obnovljivi viri energije.” Jedrska elektrarna in TEŠ po besedah poslanca zagotavljata stabilnost omrežja, tega s soncem namreč ni mogoče doseči, če nimaš za sabo nekih optimalnih hranilnikov.
Električna energija v Sloveniji, ki je tista, ki je nominalno gledano najbolj čista, je po besedah Cizlja v rangu 30 odstotkov. 70 odstotkov energije, ki jo potrebujemo, so ogrevanje, avtomobili, transport. O razogljičenju te energije pa se zaenkrat ne govori kaj veliko, večinoma o razogljičenju električne energije. Pojasnil je, da imamo v okolici veliko eksperimentov. Pri nemški Energiewende so že 20 let nazaj pričeli z državno strategijo, kjer se je pričelo veliko denarja vlagati v obnovljive energije (600 milijard evrov v 20 letih). “V elektroenergetiki se je uveljavil nov izraz dunkelflaute, takrat, ko ni sonca in ni vetra. Tega je veliko. V tem obdobju so Nemci viseli na dveh rezervah – ruskem plinu in njihovem premogu, v ozadju je bila tudi kakšna nuklearka, drug del rezerve so predstavljale francoske nuklearke. Tudi če je ta sistem funkcioniral, ni funkcioniral na shranjevanju energije, ampak kot vsaka jadrnica, ki gre dobro na veter, ko piha, drugače je dobro, da imaš dizel ali vesla,” je pojasnil.
Premik samo v obnovljive vire pomeni politično odvisnost od Kitajcev
Vojna v Ukrajini je po besedah Cizlja razgalila odvisnost od ruskega plina, ki je bila prevelika. Če hočemo imeti razogljičenje in relativno poceni energijo, je potrebno najti način, ki je praktično neodvisen od vremena. “Mene ves čas filozofsko bega vprašanje, kako se bomo mi proti klimatskim spremembam borili z energijami, ki so odvisne od vetra. To je bistroumni nesmisel. Druga zadeva je, kako se znebiti razmeroma velikemu deležu fosilnih goriv, ki so v sistemu, če hočemo zadeve razogljičiti.” Tretja stvar je čim manjša odvisnost od političnih vplivov. “Če so se Nemci spravili v naročje Rusom z odvisnostjo od plina, potem je fer reči, da se cela Evropa s svojim zelenim prehodom spravlja v naročje Kitajcem. Znano je namreč, da večino polisilikonov, ki so potrebni za fotovoltaične panele, uvažamo s Kitajske, je pojasnil in dodal, da se enako uvaža redke zemlje za generatorje v vetrnih turbinicah, ki so pretežno stopne na Kitajskem. Premik samo v obnovljive vire pomeni politično odvisnost od Kitajcev, namesto politično odvisnost od Rusov. Mene boste težko prepričali, da Kitajci ne bodo po vzoru Rusov potegnili ročne zavore, ko jim bo to pasalo.”
Cizelj poudarja, da stara kmečka modrost pravi, da se ne da vseh jajc v isto košaro, ampak v čim več košar. Na vprašanje, kaj je predlog za čim več košar, je odgovoril, da so to nizkoogljični viri, jedrska energija, voda, sonce in veter. “Pri shranjevanju imam pomisleke, ker zadaj so velike količine materialov (pri baterijah je rudarjenje potrebno).” Okrog predelave materialov, ki jih rabimo zato, da izkoriščamo goriva, ki sta praktično brez ogljika (sonca, veter) je pojasnil, da je potrebno zavedanje, da niso vetrnice narejene brez ogljika, enako velja za panele. Po njegovo je potrebna mešanica in pa čim več znanja in raziskav. “Subvencije v obnovljive vire niso spodbujanje raziskav, ampak premikanje profitov med različnimi firmami. Gre za pomoč pri komercializaciji,” je poudaril.
V Evropi smo po besedah Belharja vedno soodvisni. “Če imamo v Sloveniji potenciala za dve letni porabi, imata Portugalska in Španija pri proizvodnji solarne energije neizmeren potencial. To energijo bi se dalo izvažati.” To pa je po njegovih besedah nemogoče zaradi ročne zavore, ki se ji reče Francija, ki ima svoj nuklearni interes in to delno blokira. “To pokaže, kako so eni stavili na obnovljive vire energije, drugi pa porivajo jedrsko energijo s svojimi razlogi.” Želi si, da bi se debato o energiji pripeljalo na nacionalno raven. Strinjal se je se s Cizljem, da rabimo dober miks.
Rosec je poudaril, da gospodarstvenike zanima, kako bodo lahko oni z energijo konkurenčni na svetovnih trgih. “Vemo pa tudi, da obnovljivi viri niso poceni, premoga v nedogled pa nimamo v TEŠ-u.” Belhar je izpostavil, da je ta hip najcenejša solarna energija, postala pa naj bi še cenejša. “Gospodarstvo, ki ima dovolj poceni energijo, bo bolj konkurenčno. Z razvojem industrije bodo obnovljivi viri energije cenejši.” Cizelj je ob tem spomnil, da smo imeli tri leta nazaj subvencije za obnovljive vire energije v vrednosti 150 milijonov na leto. To je takrat prispevalo 3 odstotke elektrike. Krška nuklearka pa je za 150 milijonov prispevala 30 odstotkov elektrike. “Moj zaključek je, da je bila takrat elektrika iz nuklearke 10-krat cenejša kot iz obnovljivih virov.” Glede francoskega jedrskega interesa je povedal, da imajo pri približno polovici nukleark tehnične težave, zato te v tem trenutku težko motijo prenos skozi Francijo. Po njegovem mnenju je edina dobra novica v tej zimi, da je bila zelo mila, če ne bi Evropa imela že v celoti težavo z energijo.
Naše omrežje na prehod na zelene vire energije ni pripravljeno
Na vprašanje, kako je naše omrežje pripravljeno na prehod na zelene vire energije, je Cizelj pojasnil, da je marsikje distribucijsko omrežje že preobremenjeno, da ljudje ne morejo dobiti soglasja sončne elektrarne. Omrežja bomo morali po njegovih besedah okrepiti. “Če je tipična hiša, je priklop te hiše 25 kW, in če se nič drugega ne dela v hiši, se lahko dober električni avto napolni v 3–4 urah. Baterije teh avtov zahtevajo nekje 100 kW. Z največjim polnilcem bi šlo v eni uri, ampak ena hiša je premajhna. Ta omrežja je potrebno že za električne avtomobile okrepiti. Če bi postavili kje hitre polnilnice, ki so v rangu 100 kW, bi bilo potrebno zamenjati transformatorje, kable. Skratka, govorimo o investicijah, ki jih lahko damo v velikostni razred desetine milijard evrov v naslednjih letih.”
TEŠ 6 se lahko po mnenju Rosca izključi iz omrežja, ko bo vir, ki ga bo nadomestil, kot je NEK2. “Prej zaradi stabilnosti omrežja in neodvisnosti tujih sistemov n.” Cizelj se je s tem stališčem strinjal in omenil, da gre veliko evropskih držav v gradnjo novih jedrskih nukleark (Francija, Poljska, Češka …), kar bo pomenilo grožnjo za beg možganov. “Če bi se zadnji odločili, da gremo v novo nuklearko, se lahko zgodi, da nam bodo ljudi pobrali. Ne delamo jih na Zahodu, v glavnem se jih dela na Kitajskem in v Južni Koreji. Če bomo 10. ali 20. v vrsti, bomo še dolgo čakali – mogoče 20 let. Zamikanje je iz več razlogov nerodno pod predpostavko, da energijo rabimo,” je pojasnil in dodal, da sliši, da imamo še čas, ne pa, da je ne rabimo. Če želimo po besedah Belharja ujeti podnebne in energetske cilje, meni, da smo z nuklearko zamudili. “Nuklearka, ki je in se želi zgraditi, ni uvrščena pod trajnostno energijo pod famozno evropsko uredbo, ker nimamo urejenega odlaganja jedrskih odpadkov. Je predraga, veliko stane gradnja nuklearke in njena razgradnja. Želimo jo graditi v Krškem, kjer je potresno tveganje, je varnostno tveganje. Pobere nam denar za druge investicije,” je dejal.
Jedrska energija je daleč najbolj varen vir energije, ki ga imamo
Večina strahov pred jedrsko energijo je po besedah Cizlja zgrajenih na različnih političnih preigravanjih. V veliki meri so namreč neupravičeni. “Številke jasno kažejo, da je jedrska energija daleč najbolj varen vir energije, ki ga imamo danes. Ko govorimo o Fukušimi, tam nihče ni umrl zaradi sevanja, je pa 20 tisoč ljudi umrlo zaradi cunamija. Jedrske elektrarne so v smislu investicije in dolgočasne gradnje res ekonomsko nekoliko nerodne, potem pa 80, 100 let proizvajajo elektriko oziroma drugo energijo (toploto) skoraj tako poceni kot vetrne in sončne elektrarne, ki jih je potrebno bolj pogosto menjat.” Glede potresov je dejal, da smo imeli v letih 2020–21 smo dva razmeroma močna potresa v Zagrebu in Petrinjah, jedrska elektrarna pa je to po pričakovanjih prestala tako rekoč brez kakršne koli poškodbe. “Kadar govorimo o jedrski energiji in potresih, se je dobro zavedati, da je približno 100 reaktorjev na našem planetu na podmornicah in letalonosilkah, ki so gibajoča se plovila. Potresi kot takšni za nuklearko niso kakšna posebna grožnja. Jedrska in sončna energija sta po številu žrtev na predelano energijo tam tam, veter ima večje število, ker se med vzdrževanjem vetrnic poškoduje veliko število ljudi.”
Obnovljivi viri energije prinašajo okoljske probleme, vetrnice zavzamejo veliko prostora, to vpliva na ekosistem, biotsko raznolikost, pri sončnih celicah in baterijah se pojavlja problem litija, procesi izdelave so umazani. Na vprašanje, če so to že zeleni viri energije, je Belhar odgovoril, da so ti viri zagotovo najbolj zeleni. “Ne da se zanikati, da vsa proizvodnja električne energije in izdelava tega pušča neke posledice. Proizvodnja električne energije ni zgolj energetsko vprašanje, ampak družbeno, človeško vprašanje. Zato je pomembno, da se vse pretehta.” Omenil je tudi nujo po zmanjševanju porabe elektrike. Ker trendi kažejo, da bomo elektriko vedno bolj uporabljali (električni avtomobili, ogrevanje), je dejal, da ne ve, če vedo, kaj nam bo to prineslo. “Brez racionalne rabe energije ne bo šlo.” Cizelj je poudaril, da se zunanjo energijo da optimizirati, a potem je potrebno spremeniti način življenja. “Na žalost na celem planetu poraba fosilnih goriv narašča bistveno hitreje kot poraba obnovljivih virov. Ker je večina sveta (5–6 milijard ljudi) razmeroma nerazvita in živijo v energetski revščini, je pričakovati, da bodo ekonomijo zgradili na premogu in nafti. To je stvar celega planeta, strinjam se, da moramo delati skupaj.”
Nina Žoher