Poslanci so v torek razpravljali o predlogu ustavne obtožbe zoper predsednika vlade Marjana Šarca. V strankah SDS in SNS so predlog ustavne obtožbe zoper Šarca vložili, ker so prepričani, da ta ravna neustavno, ker kot predsednik vlade, pristojen za njeno vodenje, ni poskrbel za uresničitev štiri leta stare odločbe ustavnega sodišča glede 100-odstotnega financiranja javnih programov v zasebnih osnovnih šolah. “Je šlo res za poceni izstreljen naboj opozicije?” sta v oddaji Objektiv komentirala dr. Igor Lukšič in Aleksander Rant.
Ustavna obtožba je po mnenju Lukšiča zelo močan inštrument, zato je iz tega stališča dobro premisliti, kdaj se vlaga. “Ko na vidiku ni nekih velikih konfliktov okrog katerih bi se v parlamentu prerekali, ker pa tudi vlada ni pripravila nekaj konfliktnih zakonov, saj je ta komaj začela delati, je za opozicijo velik problem, kako priti v medije z nekim problemom,” je prepričan Lukšič, ki meni, da se je ta zato poslužila te, poleg pa dodaja, da vse vendarle spada v domeno demokracije.
Glede vložitve ustavne obtožbe zoper predsednika vlade je Rant na drugi strani izpostavil, da se z njo strinja, saj prihaja do kršitve ustave in neizpolnjevanje odločbe ustavnega sodišča, pri čemer je dodal, da so na koncu poslanci v Državnem zboru RS tisti, ki o tem odločajo. “Smo že nekaj let za rokom, ki ga je postavilo ustavno sodišče in če želimo, da ta institucija postane nek varuh ustavnosti glede na to, da smo ustavna demokracija, potem se moramo na kršitve ustave in na stvari, ki so protizakonite tudi odzivati.”
Ob tem je Rant izpostavil nekdanjega predsednika Državnega zbora RS Milana Brgleza, ki brez obrazložitve ni hotel razpisati referenduma na pobudo delavcev migrantov in to kljub zadostnemu številu podpisov. “Tukaj v tem primeru sta imeli SDS in SNS argument, da ker je koalicija zakon povozila zaradi mnenja vlade, je za to, da se zakon ni sprejel odgovoren predsednik vlade. Argument koalicije pa je, da je to bagatela in da se za to ne sme uporabljati ustavne obtožbe.”
Lukšič: “Ne dogaja se nič neobičajnega”
“Kar se dogaja ni nič neobičajnega,” je prepričan Lukšič. “Opozicija uporablja to kar ima na razpolago, vlada to karakterizira, da se ji meče pesek v gladko delovanje in vladanje. To je pač zmeraj isti diskurz, tako, da kako je kdo utemeljeval in ali je zadosti ne bi utemeljeval. Sam tega ne bi naredil na tak način, ampak na drugačen. To je stvar stila, ki ga ima neka stranka, ki jo ima vlada in izbire orodij, ki jih imaš na razpolago.” Lukšič je povedal, da če bi se sam znašel v vlogi opozicijskega poslanca, bi ustavno obtožbo uporabil le v primeru, ko bi predsednik vlade nekaj neposredno kršil ali pa njegova vlada.
Obstaja potreba po soglasju
“To pa je zadeva, ki je malo zastarala. Problem, ki ga sam zaznavam je, da se pri ustavnem sodišču razume kot da gre za običajno sodišče. Ko ustavno sodišče sprejme nek sklep, je to sporočilo zakonodajalcu, da je nek zakon neusklajen z ustavo. Ustavno sodišče ne reče, kako naj se naredi na novo, samo pove, da to kar je ni ustrezno. Veliko težje je narediti nekaj kar bi bilo ustrezno,” je prepričan Lukšič, pri čemer pa ta v konkretnem primeru izpostavlja, da pri financiranju šolstva obstaja velik problem, saj je bilo šolstvo financirano glede na utečeno stanje.
“Do leta 1992,1993 na nek način, potem na drugačen način, potem so nekateri zase izsilili eno posebno zgodbo in tako naprej. Sedaj se upošteva več principov, imamo pravo naplavino in to je sedaj potrebno urediti. Potrebno je najti ustrezno soglasje, saj ima ustavno sodišče v tem primeru prav. Zadeva ni dobro urejena in jo je potrebno urediti. Kako pa urediti naprej pa zaenkrat ni soglasja,” izpostavlja Lukšič.
Rant: “Gre za vprašanje, kakšne generacije bomo producirali in s kakšnim svetovnim nazorom”
Glede problematike financiranja zasebnih šol Rant opozarja, da gre za ideološko vprašanje. “Šolstvo je eno od temeljnih ideoloških orodij, ki ga poznamo iz vseh ustaljenih ideologij in praks v preteklosti. V 18. stoletju smo imeli jezuitske šole, ko je neka ideologija prevladovala in tako naprej. Če pridemo do moderne dobe je vprašanje komu koristi. Kljub vsemu imamo v Sloveniji vzpostavljen vrednostni sistem, ki malo diši po starem sistemu in to se skuša ohranjati.”
Opozicija pa ima po njegovo lahko problem, ker hoče ta prostor širiti. “Če poslušamo poslanca Franca Trčka, ki pravi, da gre za spopad ideologij, ali bomo imeli državno šolstvo, privatno šolstvo ali katoliško šolstvo. Mislim, da bi bil mogoče konsenz, če bi bil vsak iskren. Imamo ljudi, ki zagovarjajo javno šolstvo, pa imajo otroke vpisane v zasebno šolstvo, ker so jim morda všeč pristopi, ki jih uporabljajo na tej šoli, kot tudi ljudi, ki dajejo otroke na javno šolo, pa bi jih lahko dali na zasebno šolo. Menim, da ljudstvo tukaj ni v konfliktu, ampak gre za vprašanje političnega interesa. Gre za vprašanje kakšne generacije bomo producirali in s kakšnim svetovnim nazorom,” je prepričan Rant.
Lukšič upa, da bo aktualna vlada uredila problematiko na področju financiranja zasebnih šol. “Mislim, da nam je po 30 letih samostojne države bolj ali manj jasno, kje grozi prava nevarnost tej državi ali levici, in desnica ravno tako ve, kje ji grozi prava nevarnost, tako da se lahko živi dostojno življenje. Menim, da bodo le našli neko rešitev,” je povedal Lukšič.
Kdo je zadolžen za kaj: vloga družine in vloga šole
Rant ob tem izpostavlja, da si želi, da bi bilo v bodoče na področju šolstva mogoča izbira, da se lahko vsak odloči, kaj hoče svojim otrokom dati. “Mislim, da ni vprašanje zasebno ali javno ampak kvalitetno in dostopno. V dani situaciji menim, da dodatnih 300.000 evrov letno, ne bi smelo predstavljati takšnega problema glede na to, da se je proračun povečal za 6,7 odstotka. Verjamem, da bi lahko rešitev našli.”
Na vprašanje: “Kakšen šolski sistem potrebujemo, da bomo uspešna država?,” je Lukšič odgovoril, da gre za vprašanje za milijardo dolarjev. Po njegovo imamo v Sloveniji zelo dobro šolo, kar ni slučajno. “Veste kako je s Slovenci, mi smo absolutno nezadovoljni z vsako trenutno vlado, ki jo imamo in z vsako institucijo. Pričakovanja od šole so zelo velika. Zgodilo se nam je, da šola ni tako pomemben socializator, namreč realna struktura moči deluje preko medijev na vse nas, “ je prepričan Lukšič. “Želel bi si človeško šolo, ki bi imela več možnosti, da se otroci mimo teh kapitalskih interesov, kaj naj se kupuje, fokusirala na to, da bodo dobri potrošniki, ki bi se več ukvarjali sami s sabo. Da bi znali ugotoviti, kaj so njihovi cilji, kaj v življenju početi in temu slediti. Če bi šla šola v to smer, bi bil presrečen,” poudarja Lukšič.
Rant na drugi strani meni, da je urejena družina najboljša skupnost, ki prepozna talente posameznika. “Starši znajo otrokom svetovati, ko jih opazujejo med odraščanjem. Šola pa potem naredi najboljše kar lahko, da to iz učenca potegne. Mislim, da je utopično razmišljanje o šoli, ki naj bi talent prepoznala. Torej, da bi ta ugotovila, kaj vsak lahko in kaj vsak zmore,” poudarja Rant.
Celoten pogovor si lahko ogledate v priloženem posnetku.
H. M.