Po smrti Tita je po opisu Slavka Kmetiča Jugoslavijo vodilo v bankrot, saj smo imeli izredno veliko inflacijo, medtem pa določene dobrine niso bile sploh dostopne. Slovenci smo takrat enotno vedeli, da si starega sistema ne želimo več, a se po mnenju Kmetiča tudi nismo dovolj jasno izrazili, kaj točno želimo v prihodnosti. Ko se sam spominja dogodkov, so vedeli, da se bo takrat zgodila vojna. “Največ, kar pomeni, je, da smo zmagali v vojni. Mene je stisnilo pri srcu, ko smo po radiu slišali, da prihaja gardijska divizija iz Beograda proti Sloveniji,” se spominja dogodkov Kmetič in pri tem poudari, da je pričakoval vojno najmanj šest mesecev. Takrat je tudi sam obvestil sindikat v tujini, da Jugoslavija z agresijo preneha, medtem ko so bili njegovi ljudje pripravljeni iti do konca.
V posebni oddaji ob 30. jubileju naše države, Pogovor z osamosvojitelji je voditelj Aleksander Rant v goste povabil Slavka Kmetiča. Kmetič je bil poslanec prvega sklica skupščine Republike Slovenije in je bil prvi predsednik sindikata strojnega osebja Slovenije in Istre. Bil je človek, ki je pokazal, da režim ni naklonjen delavskemu in človeka in je s somišljeniki preprečil uvoz velikosrbske ideje v Slovenijo. Kot je pojasnil, je Jugoslavija padla v krizo že leta 1980, ko ni bila več sposobna odplačevati tujih kreditov. “In to smo prvi začutili na železnici, ko je bila inflacija 30-odstotna,” je pojasnil.
Ljudem je takrat čez noč drastično padel standard, strojevodje pa so že takrat želele ustanoviti društvo strojevodij Slovenije, a jih je Udba pri tem zaustavila in jim zagrozila z zaporom. Kasneje jim je stavka uspela in so lahko ustanovili prvi sindikat, nato je Kmetič postal tudi član ITF. “Ta stavka decembra leta 1988 je bila po vrsti 1500. stavka, ki so se zgodile v dveh letih, med letoma 1987 in 1988,” je pojasnil in še hkrati dejal, da so poročila o tem danes preprosto izginila.
Poudarja, da je takrat obveljalo vsesplošno nezadovoljstvo, ker je sistem padel v bankrot. “Takrat smo dobili nekje pet milijard dolarjev, da smo potem to situacijo pomanjkanja živil, nafte, elektrike prebrodili in potem se je ta sistem reševal samo z inflacijo,” je pojasnil. Trenutno situacijo, ko si določeni protestniki želijo vrniti v stare sisteme, Kmetič poudarja, da so številni višji razredi dobro živeli na račun delavcev. “En sloj ljudi je v prejšnjem sistemu sorazmerno dobro živel, ki se je potem prelevil v sloj ‘kvazi’ kapitalistov, ki so preko privatizacije in drugih mahinacij obogateli,” je pojasnil. Meni, da so to tisti, ki niso sprejeli demokracije, sedaj pa zganjajo histerijo na osnovi prejšnjega sistema.
Levica in desnica v Sloveniji nimata nobene teže
Trenutno situacijo vidi kot razdeljenost med dvema poloma, med tistimi, ki si želijo privilegijev, in tistimi, ki vladajo. “Vmes pa stoji ljudstvo, ki to preko medijev opazuje,” je opisal videnje trenutne situacije. V nadaljevanju meni, da je večina ljudi ob tem izjemno zmedenih, medtem ko danes živimo neprimerno bolje kot v času Jugoslavije. “Danes dve tretjini ljudi živita zelo dobro,” je dodal in pri tem izpostavil, da ga najbolj boli, ko gleda ljudi, ki so vse življenje vplačevali, podjetja pa so zaradi narave dela šla v stečaj ter zato nimajo polne pokojninske dobe in danes prejemajo minimalne pokojnine za razliko od tistih, ki so starostne pokojnine prejeli brez delovne dobe.
Pred osamosvojitvijo še ni bila razvita ideja o tržnem gospodarstvu, vedelo pa se je, da je bila trenutna situacija nevzdržna in se je morala Slovenija odlepiti od balkanskega kaosa. Mediji so takrat pokazali, kaj vse se je dogajalo po Balkanu in usmeritve Slobodana Miloševića in so se prav iz tega razloga raje odločili za samostojno državo. “Ta strah o tem, kaj prihaja, je bil tako velik, da je potem referendum v Poljčah tudi uspel,” je pojasnil. Demosova vlada se je tako zavezala, da bo proces osamosvojitve tudi izpeljala. “Pri tem sem vedel, da se bo zgodila vojna, saj smo dobili informacije, da nas JLA ne bo pustila mirno oditi iz države,” je še poudaril. Prepričan je, da smo kljub vsemu kaosu uspeli ustanoviti svojo državo.
Demosovi poslanci niso dosegali vseh pričakovanj osamosvojitve
Od 96 poslancev v Demosovi vladi meni, da je bilo od 40 do 50 takšnih, ki so bili trdni. “To je bilo trdo jedro, ki je neprestano opozarjalo na to, kaj je dolžnost Demosove vlade,” je pojasnil. Pri tem so bili v času te vlade izjemno kritični, saj se določene zadeve niso odvijale tako kot so si želeli. “Denimo na enem izmed sestankov sem želel, da objavimo seznam Udbovcev, a sklepa nismo sprejeli, saj so poslanci temu nasprotovali,” je dodal. Kljub nasprotovanju pa smo dva meseca po osamosvojitvi še vedno imeli kip Tita v državnem zboru.
V procesu osamosvojitve se je sprva dogajala trgovska vojna, ko nam je Jugoslavija decembra 1980 onemogočila trgovanje z njenimi trgi. “Slovenija se je tako odločila svoj trg širiti na zahod, kar nas je kasneje po odcepitvi tudi reševalo, ko je razpadal jugoslovanski trg,” je pojasnil. Prava vojna se je po njegovih besedah pričela 15. maja, ko je potekala razorožitev Teritorialne obrambe. Takrat je vladala zmeda, a vseeno so ljudje odločili, da želimo samostojno državo, pri čemer je vojska potrebovala jasna in nedvoumna navodila. “Največ kar pa pomeni pa je, da smo zmagali v vojni. Mene je stisnilo pri srcu, ko smo po radiu slišali, da prihaja gardijska divizija iz Beograda proti Sloveniji,” se spominja dogodkov Kmetič in pri tem poudari, da je pričakoval vojno najmanj šest mesecev.
Kot predsednik sindikata strojevodij je takrat podal telegram na ITF in prosil svetovno centralo sindikata za pomoč, da se dogaja agresija nad Slovenijo. “Takrat so vse svetovne centrale pošiljale v Beograd telegrame z zahtevo, da se ta agresija ustavi,” je dejal. Dva tedna pred vojno je takratnemu predsedniku vlade Lojzetu Peterletu pisal telegram, v katerem je zapisal, da sindikat strojevodij absolutno podpira vlado, da ne priznavajo okupacije in se bodo z osebnimi sredstvi borili proti tej okupaciji. “Ljudje na terenu smo bili pripravljeni iti do konca.”
Slovenija je še vedno v oklepu starih sistemov
“Grozljivo je, da se je Milan Kučan kot glavni komandant vojske šel razorožitev lastne vojske, potem pa še postane predsednik, to so res grozljive stvari,” je še kritičen. Vsi člani predsedstva, razen Ivana Omana so to podpisali, tudi del ministrov Demosove vlade je to podpisalo, Kmetič pa je v tem primeru prepričan, da je šlo za čisto sabotažo. Da smo danes priča takšnemu sistemu, ki ga imamo je po njegovem mnenju krivo to, da je Demos že po nekaj mesecih razpadel zaradi notranjih razprtij. “Mi nismo niti en odstotek vseh teh starih sistemov odstranili, naredila se je potem ta privatizacija, medtem ko so samo posvečeni prejemali posojila /…/ in so lahko delali privatizacijo,” je dodal. Pri tem je opozoril, da smo na referendumu jasno izrazili, da ne želimo starega sistema, a se nismo dovolj jasno izrazili, kaj točno pa si v prihodnosti želimo. “Volilni listič je močnejši od puške.”
Sara Rančigaj