Slovenci so do leta 1938 uživali 80 odstotkov življenjskega standarda Avstrijcev. Odtlej se je veliko spremenilo. Državi sta ubrali drugačni ekonomski politiki. Pri severni sosedi je pred in po drugi svetovni vojni obveljal civilizacijski konsenz, ki varuje zasebno lastnino in svobodno podjetniško pobudo. V Socialistični republiki Sloveniji je propadel. Nato ponovno vzpostavil v demokratični Sloveniji, v kateri lezije polpretekle zgodovine še vedno vztrajajo. Zato ne čudi, da se Slovenija Avstriji nikoli ni približala, še manj pa postala “druga Švica”.
“Leta 1938 je imela Slovenija okoli 80 odstotkov življenjske ravni Avstrije, ko je izšla iz socializma, pa 40 do 50 odstotkov avstrijske življenjske ravni. Ob teh primerjalnih podatkih postanejo odstotki slovenske rasti po drugi svetovni vojni manj briljantni,” je pred leti ugotavljal Igor Grdina.
Javno dosegljivi podatki pričajo, kako se je GDP Avstrije v povojnem obdobju začel oddaljevati od slovenskega. Bruto domači proizvod Avstrije se je začel opazno odmikati od slovenskega pred začetkom osemdesetih let, po padcu Berlinskega zidu, ki v grobem sovpada tudi s slovensko osamosvojitvijo, pa je naravno eksplodiral. Opazna rast GDP je bila zabeležena tudi v Sloveniji, a ne tako izrazita, kot bi lahko bila. Slovenija je po osamosvojitvi ubrala pot ekonomskega gradualizma, ki je v nasprotju z državami vzhodne Evrope počasneje uvajal liberalizacijo domače ekonomije. To je imelo za posledico manj gospodarskih pretresov, pa tudi transmisijo ekonomsko-političnih monopolov tranzicijske levice v demokratični sistem. Avstrija, kot je evidentno iz grafa, je dobo po propadu socializma izkoristila v polni meri. Graf je dosegljiv TUKAJ.
Podoben trend pokaže tudi primerjava bruto domačega proizvoda na prebivalca. Kljub temu da je ta opazno rastel v obdobju po osamosvojitvi, je Avstrijski rastel še toliko bolj.
Iz izrisa rasti BDP na prebivalca je mogoče videti tudi trend izrazite rasti, ko je oblast prevzela prva vlada Janeza Janše med leti 2004 in 2008. Sledi obdobje gospodarskega nazadovanja, nakar pride do druge Janševe vlade, ki je uspela zabeležiti gospodarsko rast kljub finančni krizi, nato pa ponovno uspavanje gospodarstva, ki mu je sledilo rahlo okrevanje. Rekord iz leta 2008 se preseže šele z zadnjo Janševo vlado, ki je delovala v času globalne epidemije. Gospodarske uspehe Janševih vlad je mogoče pripisati uvajanju propulzivnih gospodarskih politik, kot je zmanjševanje davčnega in birokratskega bremena, pa tudi državnim investicijam. Graf je dosegljiv TUKAJ.
Žiga Korsika