“Septembra lani je Ukrajina od zaveznikov zahtevala zahodne tanke za odpor proti ruski invaziji. Takrat Rusija še ni utrdila velikega dela svoje oblasti na zavzetem ozemlju. Medtem ko so zavezniki razpravljali, ali naj pošljejo tanke ali ne, se je Rusija začela vkopavati,” je zapisal Brady Africk iz American Enterprise Institute (AEI). Africk opozarja na to, da se Ukrajinske zaveznice zavedajo hitrosti, s katero Rusija gradi obrambo na okupiranem ozemlju pa kljub temu prepočasi ukrepajo.
“4. septembra, ko je Ukrajina prvič zahtevala zahodne tanke, so satelitske slike kazale, da je Rusija šele začela graditi utrdbe. 25. januarja 2023, ko je Ukrajina tanke končno prejela, pa je bilo iz vesolja vidnih že na stotine dolgih ruskih utrdb”, je v svoji analizi zapisal Brady Africk, ki je opozoril, da Ukrajinske zaveznice ukrepajo prepočasi in premalo odločno v boju proti Ruskemu okupatorju.
Kot primer je izpostavil mesto Tokmak v Zaporiški, kjer so Rusi praktično v roku dveh mesecev celotno mesto obdali z utrdbami. Vzorec se je nato ponovil, ko je Ukrajina lani v zimskem času, kmalu po osvoboditvi mesta Kherson na jugu države, ZDA javno zaprosila za kasetno strelivo. Bidnova administracija je z zamudo odgovorila na zahtevo, na okupiranem ozemlju pa se je medtem zgodilo tole, 8. decembra 2022, ko je Ukrajina zahtevala ameriško kasetno strelivo, je bila večina novih ruskih utrdb skoncentriranih blizu frontne črte, 6. julija 2023, torej 6 mesecev kasneje, ko je Ukrajina končno prejela kasetno strelivo od Združenih držav, je Rusija utrdila ogromne dele okupirane vzhodne in južne Ukrajine ob meji in po celotnem severnem Krimu. Moskovski vojaki so brez strahu pred zahodnimi tanki, ki jih upravljajo Ukrajinci, ali raketami dolgega dosega lahko razširili obrambo blizu frontne črte in globoko znotraj zasedenega ozemlja.
Ti položaji so običajno sestavljeni iz jarkov, protioklepnih ovir in kopenskih min. Michael Newton, ki vodi operacije odstranjevanja min v Ukrajini za HALO Trust, opisuje, da je rusko miniranje na okupiranem ukrajinskem ozemlju na “industrijski ravni”. Mreža utrdb je sestavljena iz primarne obrambne črte in več plasti rezervnih položajev. To pomeni, da vsi ruski jarki niso opremljeni s posadko, vendar zagotavljajo pripravljene bojne položaje, namenjene zaustavitvi ukrajinskega napredovanja. Africk je v ta namen pripravil tudi interaktivni zemljevid, ki prikazuje ruske terenske utrdbe v (in okoli) Ukrajine. Prikazane so prek satelitskih posnetkov, do katerih dostopate iz podatkov ESA Sentinel-2. Za celoten interaktivni zemljevid kliknite tukaj.
“Ruske sile v Ukrajini še naprej širijo obrambo vzdolž frontne črte. Ta posodobljeni zemljevid prikazuje številne nove ruske utrdbe in vsako povezuje s satelitskimi posnetki,” je zapisal Africk na Twitterju poleg ene od satelitskih slik, ki prikazujejo dolžino in obseg ruskih utrdb.
Rusija je julija 2022 zavzela vzhodnoukrajinsko mesto Lisičansk. Nove utrdbe med mestom in bližnjo rafinerijo nafte poudarjajo njegov pomen za ruske sile. Letališče Berdjansk, ki leži ob Črnem morju, je baza za ruske helikopterje, ki delujejo nad okupiranimi regijami v južni Ukrajini. Ruske sile so okoli njega v začetku leta postavile obsežne ovire in strelske jarke. Bližje frontni črti so ruske sile zgradile sloje utrdb vzdolž 50 kilometrov avtoceste, ki povezuje zasedeni mesti Polohi in Tokmak. “V bližini Lisičanska (oblast Lugansk) so ruske sile dodale nove strelske jarke in ovire ob cestah, ki vodijo proti mestu,”, pojasnjuje Africk na Twitterju.
Near Lysychansk (Luhansk Oblast), Russian forces added new trenches and barriers along roads leading toward the city. (2/4) pic.twitter.com/t4wjynRm6p
— Brady Africk (@bradyafr) July 22, 2023
Tudi na Krimu, ki ga je Rusija okupirala leta 2014, satelitske slike kažejo nove obrambe ob cestah, ki vodijo na polotok. Vzorec zamude je še vedno na mestu. Ukrajina je prosila za rakete dolgega dosega, s katerimi bi želela napadati ruska poveljniška mesta, počivališča in oskrbovalna skladišča za frontnimi črtami. Združene države pa so po besedah Africka še vedno zavlačevale.
Africk: Ukrajina potrebuje pomoč, ne izgovorov
“Če je zadnje leto spopada kaj pokazalo, je to, da je tovrstno nihanje drago. Ne samo da umira še več Ukrajincev, ampak se tudi povečuje verjetnost dolgotrajnega, perečega konflikta. Ukrajinske zaveznice že dolgo priznavajo, s kakšno divjo hitrostjo Rusija gradi obrambo na okupiranem ozemlju. Toda to spoznanje ni imelo velikega vpliva na hitrost njihovega lastnega odločanja. To je treba spremeniti. Namesto da z nelagodjem opazujejo, kako se ukrajinska protiofenziva spreminja v počasno vojno izčrpavanja, bi morali zahodni voditelji postati bolj proaktivni. Ukrajina potrebuje našo pomoč, ne naših izgovorov,” je v analizi zapisal Africk.
Tanja Brkić