Nad Židanovim direktorjem Zavoda za gozdove Slovenije Damjanom Oražmom številni očitki, ki jih pristojna ministrica ne bi smela spregledati

Direktor Zavoda za gozdove Slovenije Damjan Oražem se je znašel pod lupo pravice zaradi številnih nepravilnosti. Oražma bremenijo obtožbe, ki se tičejo mobinga nad zaposlenimi, zlorabe položaja, nezakonitega izplačevanja povečanih obsegov dela in nadurnega dela, odpuščanja iz krivdnih razlogov, odpuščanja iz poslovnega razloga ob reorganizaciji/sistemizaciji ZGS, sporazumnih prekinitev pogodb o zaposlitvi, spornega zaposlovanja, nerealizacij pogodb z MOP, neurgiranja oz. neodzivnosti za zagotavljanje sredstev za javno službo s področja divjadi in lovstva, nezagotavljanje ustreznih pogojev za delovanje intervencijske skupine za primere težav z velikimi zvermi. Bremeni pa ga tudi poročilo KPK o njegovih spornih zaposlitvah.

Po odstopu Dejana Židana z mesta predsednika Socialnih demokratov se kot enega izmed razlogov za odstop omenja tudi njegova vpletenost v posle z lesom iz slovenskih gozdov. Če je bil projekt ustanovitve državnega podjetja Slovenski državni gozdovi njegov otrok za monopol nad gozdarstvom in prodajo lesa, pa je na drugi strani močno rabil tudi svojega človeka na Zavodu za gozdove Slovenije, kjer za družbo pripravljajo številna dovoljenja. To je bil od leta 2013 dalje Damjan Oražem. Čeprav ga je, kot smo že poročali, kmetijska ministrica Aleksandra Pivec nameravala zamenjati že leta 2018 z Gregorjem Danevom, je njeno namero preprečil prav Židan, ki je svojo intervencijo zelo slabo pojasnil in se še bolj razgalil.

V naših objavah smo razkrili nezakonitosti v družbi Slovenski državni gozdovi, d.o.o., ki jih je izvedel bivši direktor družbe Zlatko Ficko. Nova dejstva je odkril Portalplus, kjer trdijo, da so se nepravilnosti dogajale tudi v območnih enotah Zavoda za gozdove v Prekmurju, od koder izvira Židan. A Oražem bi moral zaradi nezakonitih zaposlitev, izgubljenih tožb za preklic delovnega razmerja, visoko izplačanih dodatkov za žled in ugotovitev Komisije za preprečevanje korupcije že zdavnaj izgubiti direktorsko pozicijo. O vseh očitkih na račun Oražma smo poslali tudi vprašanja na Zavod za gozdove Slovenije, a njihov odgovor si lahko preberete ob koncu članka.

Sodne poravnave, izplačilo 120 tisoč evrov visokega dodatka za žled, a vsi pravniki zavrnili sklep o nadurnem delu
V preteklosti smo v našem mediju poročali o nepravilnostih v družbi Slovenski državni gozdovi, ki jo je Cerarjeva vlada ustanovila pod pretvezo katastrofalnih posledic žleda po slovenskih gozdovih. Tako je Oražem v vlogi direktorja Zavoda za gozdove Slovenije postal predsednik Strokovnega sveta družbe Slovenskih državnih gozdov, kar je po mnenju mnogih poznavalcev zakulisja sporno. Veliko prahu tako dviga skupno delovanje Zavoda za gozdove in Slovenski državni gozdovi, kjer bi se naj denar iz ene institucije pretakal v drugo. Zavod za gozdove načrtuje in odkazuje gozdno drevje, Slovenski državni gozdovi pa predlagajo višino poseka, drevje dejansko posekajo in prodajajo. A vprašati se moramo, kakšni dogovori potekajo na ravni obeh institucij ter če vse poteka po legalni poti.

Damjan Oražem je izgubil svojo dolgoletno politično zaščito, ki so jo z izgubo oblasti predstavljali Socialni demokrati. Moral se je soočiti z mnogimi tožbami bivših zaposlenih zaradi nezakonitih sklepov o prenehanju delovnega razmerja oziroma odpovedi pogodb iz poslovnih razlogov. Večina utemeljenih tožb se je končala s finančno kompenzacijo s strani Zavoda za gozdove, s tem pa so posredno priznali, da je vodstvo Zavodov za gozdove kršilo delovno pravno zakonodajo.

Kot piše Portalplus, naj bi se Oražem v ožji družbi pohvalil, da je uredil visok znesek za nadurno delo v vrednosti 120 tisoč evrov od tedanjega kmetijskega ministra Dejana Židana v letu 2017. Mnogo od zaposlenih si je zaradi posledic žleda zaslužilo dodatek, a žal je vodstvo Zavoda za gozdove v svojih knjigovodskih prikazih to preprosto zatajilo. Pri Portalplusu so ugotovili, da je nekaj zaposlenih zavrnilo sklepe o nadurnem delu, saj so jih tolmačili za neustrezne in nelegalne. Sklepe bi naj po poročanju virov zavrnili vsi pravniki, zaposleni na Zavodu za gozdove Slovenije.

KPK ugotovila, da je Oražem zaposlil osebo, ki živi z njim v skupnem gospodinjstvu, a se je zgovarjal, da je omenjena oseba podpisala za nizko plačo
Oražem si je dokončno slovo s položaja direktorja ZGS zapečatil z javno objavljenim poročilom Komisije za preprečevanje korupcije.  Javno objavljeno poročilo (vir) je razkrilo Oražmovo nepotistično zaposlovanje, ko je za nedoločen čas na delovno mesto “Analitik VI/2” zaposlil osebo, ki živi z njim v skupnem gospodinjstvu, o tem pa ni obvestil niti predsednika Sveta ZGS niti resorne ministrice Pivčeve. V odgovor na očitke je povedal, da je v resnici materialno oškodovana članica njegovega gospodinjstva, ki je podpisala pogodbo za nizko plačo.

Nemoralno dejanje bivšega poslanca Darija Krajčiča je bilo predstava za javnost, ki jo je odigral Marjan Šarec
V celotni zgodbi pa se pojavlja čudna zaposlitev bivšega poslanca opozicijske LMŠ ter “kradljivca sendvičev” Darija Krajčiča. V Sloveniji ni naključij, kar se tudi kaže v najnovejši zgodbi o zaposlitvi Krajčiča kot vodja Območne enote Nazarje v Oražmovi državni družbi. Zadeva je toliko bolj čudna, saj so vsi kandidati za prosto delovno mesto vodje v Nazarjih izpolnjevali pogoje razpisa. Dejansko je bila služba Krajčiču podarjena, o čemer priča tudi podatek, da si je sam kupil stanovanje v Mozirju že pred dvema mesecema. Zanimivo naključje pa je tudi to, da sta bila Oražem in Krajčič sošolca in dolgoletna znanca in prijatelja.

Luka Perš