Potem ko je odhajajoča Bidnova administracija odobrila uporabo izstrelkov dolgega dosega ATACMS na ruskem ozemlju, sta to po poročanju mednarodnih medijev storili tudi Francija in Velika Britanija, ki sta do sedaj uporabo sistemov SCALP/Storm Shadow zadrževali. Nemčija uporabe sistema Taurus še ni odobrila. Zastavlja se vprašanje: Do katere mere bodo izstrelki spremenili potek ruske invazije v Ukrajino?
Washington je uporabo omenjenih sistemov na ruskem ozemlju v preteklosti zadrževal zaradi, kot so to pojasnjevali, strahu pred eskalacijo vojne. Zadržkov pred uporabo na okupiranem ozemlju v Ukrajini niso imeli. Vodstvo Ukrajine je bilo do odločitve Bidnove administracije pogosto kritično.
BBC poroča, da je prišlo do spremembe v politiki po tem, ko je v Rusijo prispelo večje število severnokorejskih vojakov, številni pa odobritev razširitve uporabe izstrelkov dolgega dosega vidijo v perspektivi Trumpovega prihajajočega prevzema oblasti. Ta se zavzema za hitro končanje vojne, izstrelki dolgega dosega pa bi lahko Ukrajini izboljšali izhodišče za pogajalsko mizo.
Kakšen bo učinek na bojišču?
Ukrajina bo lahko s sistemom zemlja-zemlja ATACMS dosegla tarče na ruskem ozemlju v radiju 300 kilometrov. Sistem bi se lahko uporabil za napade na poveljniške centre, infrastrukturo in skladišča municije. Predvsem napadi na slednje bi lahko občutno omejili delovanje ruskega topništva. Francoski in Britanski sistemi zrak-zemlja SCALP/Storm Shadow bi se lahko uporabili za napade na isti tip tarč, a z manjšim dosegom. Prednost slednjih je tudi, da se lansirajo z letal, kar lahko občutno poveča njihov operativni doseg.
Vpliv omenjenih izstrelkov na potek vojne je nekoliko bolj nejasen. Medtem ko bodo omenjeni izstrelki zagotovo povečali ceno za rusko nadaljevanje agresije proti Ukrajini, ni zelo verjetno, da bodo drastično spremenili dogajanje na bojišču. Kot opozarjajo številni strokovnjaki, je prišlo do odločitve o uporabi na ruskem ozemlju relativno pozno v konfliktu, prav tako ni jasno, koliko tovrstnih izstrelkov ima oz. bo imela Ukrajina sploh na voljo. Iz tega razloga številni govorijo o pozitivnem efektu na bojno moralo in učinku odločitve trojice držav na potencialni pogajalski proces, ki bi ga lahko sprožila prihajajoča Trumpova administracija.
Vprašanje nezadostne pomoči Zahoda
Na Zahodu že dolgo poteka burna debata o zadostnosti oz. nezadostnosti vojaške pomoči Ukrajini. Medtem ko so nekatere države, kot denimo Nemčija, izredno previdne pri dobavi vojaške opreme, ki bi lahko spremenila potek vojne, nekatere argumentirajo, da je bila dobava pomoči veliko premajhna, predvsem pa prepozna. Kot primer lahko navedemo donacije lovcev F-16, ki so imeli izrazito pozen vstop na bojišče, številni tudi medijo, da bi morala Ukrajina prejeti težko ofenzivno orožje še pred prvo veliko protiofenzivo, ki je bila tudi najuspešnejša.
Ž. K.