“Skrajno nenavadno je, da se to dogaja. Vsako mikro podjetje ali velika družba mora imeti urejene poslovne knjige in dokumentacijo. Očitno so izjema lahko le javne finance v času te vlade,” je odločitev računskega sodišča, da zaradi pomanjkanja revizijskih dokazov zavrne izrek mnenja o bilanci stanja državnega proračuna ob koncu lanskega leta, komentiral ekonomist Matej Lahovnik. Pri dolgoročnih naložbah je nepojasnjenih več kot dve in pol milijarde evrov.
Današnji dan je po mnenju Lahovnika zelo pomemben za slovenske podjetnike in obrtnike, ker morajo imeti mikro, srednja in velika podjetja vse podatke o svojih bilancah, zato izgovor, da ni podatkov po njegovem ni nobeno opravičilo. “Za državo in javne finance očitno veljajo druga pravila kot za gospodarstvo,” je bil kritičen profesor z ekonomske fakultete. Računsko sodišče namreč ni moglo izdelati mnenja o zbirni bilanci državnega proračuna, saj niso imeli dovolj podatkov, kar je izjemno nenavaden precedens.
“Izgovor neke družbe, da nimajo podatkov ne priznava Furs niti država.” To po njegovem kaže predvsem na to, da živimo v neurejeni državi, saj ima še večina gospodinjstev urejene finance, le državi tega ni potrebno. “Če bi nek revizor za določeno podjetje zapisal, da se ne more izreči o bilancah podjetja, ker ne razpolaga s potrebno dokumentacijo in podatki, bi bil to alarm za lastnika in vlagatelje. To mnenje Računskega sodišča bi moralo biti tudi neke vrste alarm za državljane,” še opozarja Lahovnik.
Dokazov in dokumentacije preprosto ni
Kot so sporočili iz računskega sodišča v reviziji niso mogli pridobiti zadostnih in ustreznih dokazov za potrditev stanj osnovnih sredstev, dolgoročnih finančnih naložb, terjatev za sredstva, dana v upravljanje, ter splošnega sklada, terjatev in obveznosti za posle, ki jih v imenu in za račun države vodita javni sklad za nasledstvo in SID banka, so danes sporočili iz sodišča.
Neodpisana vrednost osnovnih sredstev konec lanskega leta je v zbirni bilanci stanja znašala 6,388 milijarde evrov, kar predstavlja 19 odstotkov vseh sredstev v bilanci. Prav tako niso mogli potrditi stanja dolgoročnih finančnih naložb, saj je odprtih ostalo za 7,7 odstotka sredstev iz zbirne bilance
Za več kot 2,5 milijarde evrov nepojasnjenih dolgoročnih naložb
Kot so pojasnili, pri stanju dolgoročnih finančnih naložb od zneska 12,999 milijarde evrov niso mogli potrditi za 2,578 milijarde evrov, ki se nanašajo na tovrstne naložbe v družbah, za katere konec lanskega junija še ni bilo revidiranih letnih poročil. Prav tako niso mogli potrditi 1,53 milijona evrov, ker finančno ministrstvo nima dokumentacije o vzpostavitvi naložbe v Agencijo za trg vrednostnih papirjev.
Ministrstvo ne razpolaga z revidirano dokumentacijo, na podlagi katere bi lahko ugotovili zneske sredstev in obveznosti do njihovih virov, ki se nanašajo na posle sklada za nasledstvo in SID banke. Ker ti v zbirni bilanci stanja niso pravilno evidentirani, ni bilo mogoče potrditi dolgoročnih terjatev iz poslovanja v znesku 231,33 milijona evrov, kar znaša 0,7 odstotka sredstev iz zbirne bilance stanja.
Tudi sredstva dana v upravljanje v višini 3,42 milijarde nimajo ustreznih dokazil
Ob tem revizorji opozarjajo, da ministrstva ne razpolagajo z dovolj podrobnimi analitičnimi evidencami o terjatvah za sredstva, dana v upravljanje. Kot poroča STA, zato tudi niso mogli pridobiti ustreznih dokazov o pravilnem stanju terjatev za ta sredstva, ki so bila sicer v zbirni bilanci stanja izkazana v višini 3,416 milijarde evrov, kar predstavlja 10,2 odstotka vseh sredstev, izkazanih v zbirni bilanci stanja.
M.P.