Nemčija – nekoč motor evropskega gospodarstva – je že kar nekaj časa evropski bolnik. Zametki trenutnega stanja, ko se počasi pogreza v recesijo, hkrati pa ljudje živijo vedno slabše. Najbolj šokanten pa je zadnji podatek, ki odraža spreminjanje države spreminja v deželo, iz katere ljudje bežijo, namesto da bi se tja priseljevali.
Nemški narod postaja narod izseljencev. Presenetljivi podatki kažejo, da se je lani izselilo 1,204 milijona Nemcev. Od leta 2016 se je že petič v zadnjih sedmih letih izselilo več kot milijon ljudi. Nemci se izseljujejo predvsem v Švico, Avstrijo in ZDA.
Po podatkih uradne statistike je bilo pred letom 2013 komaj davno leto 1993 zadnje, ko se je izselilo več kot 800.000 Nemcev (takrat se je država še pobirala po ekonomskem šoku inkorporacije propadle komunistične Vzhodne Nemčije). Po letu 2013 pa je je praktično vsako leto izselilo več kot 800.000 prebivalcev, od tega leta 2016, prvo leto po pogubni doktrini “Wir schaffen das” Angele Merkel, s katero je v državo privabila milijon bližnjevzhodnih ekonomskih migrantov brez znanja in papirjev, kar 1,4 milijona. Lansko leto so se tej številko znova približali z 1,2 milijona.
Nemčija kot evropski bolnik
Angela Merkel je v času svoje vladavine kljub predsedovanju desni stranki CDU/CSU, vodila vse kaj drugega kot desne ekonomske politike. Z ustavljanjem jedrskih elektrarn, razrastom birokracije, popolno predanostjo obnovljivim virom energije in migrantski politiko je najmočnejše in najvitalnejše evroposko gospodarstvo prepustila na milost in nemilost svetovnim trendom in Ruski federaciji, od katere je bila energetsko povsem odvisna.
Rdeče-zeleno-rumena koalicija Olafa Scholza (bolj znana kot “semafor koalicija”), ki je sledila Merklovi, je zadala zadnji žebelj v krsto nemškega gospodarstva, ki je ob začetku tekočega leta zdrsnilo v recesijo. Obseg BDP se je v primerjavi z lanskim zadnjim četrtletjem zmanjšal za 0,3 odstotka. Tako kažejo podatki tamkajšnjega statističnega urada Destatis.
“Potem ko je BDP ob koncu lanskega leta že zdrsnil v negativno območje, je nemško gospodarstvo tako zabeležilo dve negativni četrtletji zapored,” je dejala predsednica nemškega statističnega urada Destas Ruth Brand.
V zadnjem lanskem četrtletju se je obseg BDP skrčil za 0,5 odstotka. Številke, ki so bile danes objavljene, pa so slabše, kot so bile prvotne ocene in na podlagi katerih je bila napovedana stagnacija. Statistiki ob tem posebej opozarjajo, da bi v primeru hladnejše zime utegnilo priti do najslabših scenarijev, celo do pomanjkanja zemeljskega plina, to pa bi nemško gospodarstvo zelo močno prizadelo. Zasebna potrošnja ob hkratni visoki inflaciji ni dovolj okrepila gospodarstva. Rast cen se je v zadnjem času sicer upočasnila, toda država je zabeležila precej visoko letno stopnjo inflacije, ki znaša 7,2 odstotka.
Da je Nemčija postala problematična država, pritrjujejo tudi nekateri njeni nekdanji eminentni politiki. Nekdanji nemški EU komisar Günther Oettinger je v četrtek na kongresu medijskega združenja svobodnega tiska v Berlinu dejal, da je Nemčija postala “bolnik EU”, ki potrebuje “rehabilitacijo”.
Pozval je k radikalni spremembi pristopa zvezne vlade, podobnega Agendi 2010, zakonodajnemu paketu, uvedenem v Nemčiji leta 2000 z namenom reformiranja nemškega sistema socialnega varstva in trga dela.
Zelena politika ni obrodila sadov
Nemčija je za t. i. zeleni prehod (katerega pionir je že od leta 2000) po nekaterih podatkih porabila že skoraj trilijon evrov, kar pomeni, da je zapravila sredstva, ki bi lahko preživala dve generaciji. Kljub temu je njena električna energija vedno dražja in vedno bolj onesnažena.
Nemčija je bila v zadnjih 30 dneh med majem in junijem druga najbolj umazana proizvajalka energije v Evropski uniji takoj za Poljsko, je pokazala nova raziskava, ki jo je objavil nemški časnik Bild. Zaradi pomanjkanja vetra in sonca so obnovljivi viri energije omagali. Zaradi manjšega uvoza plina iz Rusije in odločitve zvezne vlade, da zapre preostale jedrske elektrarne v začetku tega leta, je bila država prisiljena zanašati se na kurjenje premoga za proizvodnjo energije ob določenih okoljskih stroških.
Aprila je zvezna vlada kljub neodobravanju večine prebivalstva odobrila zaprtje treh preostalih jedrskih elektrarn v državi: Isar 2 na Bavarskem, Emsland na Spodnjem Saškem in Neckarwestheim 2 v Baden-Württembergu. Jedrska energija je ključnega pomena za zeleni prehod, Nemčija pa je začela z zapiranjem jedrskih elektrarn zaradi iracionalnih strahov takoj po incidentu v jedrski elektrarni Fukushima na Japonskem. Posledice bodo čutile še generacije. Ne le zaradi dražje elektrike in propada industrije, ampak tudi zaradi tega, ker bodo – ironično – takšni ukrepi zaradi uporabe premoga za energetske potrebe še posebej poslabšali kakovost zraka v mestih.
Politične posledice za rdeče-zeleno koalicijo
Jasno je, da je rdeče-zelena koalicija tik pred propadom. Vse koalicijske stranke so močno izgubljale podporo, kar pa ni znala izkoristiti opozicijska CDU z mlačnim Friedrichom Merzem na čelu, saj bolj kot ne podpira iste ekoludistične in migrantske politike kot trenutna koalicija. Glasovi volivcev so se tako namesto k CDU prevalili na AfD – stranka Alternativa za Nemčijo pridobiva na priljubljenosti, medtem ko priljubljenost Zelenih usiha.
Politbarometri so AfD ta mesec prvič zabeležili 20-odstotno podporo. AfD je zdaj prvič po letu 2018 v dveh ločenih raziskavah prehitela Zelene. Videti je torej, da bo politični vakum, kjer volivci nimajo izbrati kogar koli, ki bi zastopal njihove interese, najbolje izkoristila AfD, za katero kaže, da bo glavni adut prihodnjih volitev.
Andrej Žitnik