V Rusiji se prvič kažejo resni znaki gospodarske krize, Putin pa krepi davčni primež, da bi pokril stroške nespametne invazije. Gospodarstvo se ohlaja, predvsem zaradi padca cen nafte in konca kreditnega razcveta. Ukrajina pa je v zadnjem času izvedla več uspešnih napadov, denimo na Krimu, kjer je uničila vojaško tehniko. V tej luči gre razumeti izjavo zunanjega ministra Lavrova, da sta EU in Nato že v vojni z Moskvo. Gre za poskus eskalacije, ki je znak obupa, ne pa moči. Spomnimo, da je Trump Rusijo nedavno razglasil za “papirnatega tigra”.
Na srečanju zunanjih ministrov G20 je ruski zunanji minister Sergej Lavrov 25. septembra izjavil, da sta NATO in EU prek podpore Ukrajini dejansko razglasila vojno proti Rusiji. Njegove besede sledijo naraščajočim napetostim med Rusijo in zavezništvom, potem ko so ruski droni in vojaška letala večkrat kršili zračni prostor držav članic NATO, poroča MSN.
Lavrov je ponovil dolgoletno stališče Kremlja, da je Zahod sprožil vojno v Ukrajini, ter trdil, da je podpora Zahoda prešla iz posredne v neposredno udeležbo v konfliktu. Podobno izjavo je že 15. septembra podal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov, ki je dejal, da je NATO v vojni z Rusijo zaradi stalne vojaške pomoči Kijevu.
Izjave so sledile incidentom, kot je sestrelitev ruskih dronov nad Poljsko, pa tudi kršitvam zračnega prostora Romunije in Estonije. Ameriški predsednik Donald Trump pa je pozval zaveznice, naj sestrelijo ruska letala ob kršitvah njihovega zračnega prostora, kar so podprli nekateri evropski voditelji.
Rusija stopnjuje hibridno vojno
Ruski veleposlanik v Franciji Aleksej Meškov je v odzivu opozoril, da bi takšna dejanja pomenila vojno proti Rusiji. Vse pogostejše kršitve zračnega prostora in druge provokacije, vključno z dezinformacijskimi kampanjami, so na Zahodu okrepile zaskrbljenost glede možnosti širše vojaške eskalacije s strani Rusije.
Britanska zunanja ministrica Yvette Cooper pa je po poročanju istega portala ostro kritizirala Lavrova in obsodila rusko “neizzvano agresijo” proti Ukrajini. Poudarila je, da nobena izkrivljena fantazija, dezinformacija ali propaganda ruskega predstavnika ne bo prepričala nikogar o vzrokih za vojno.
Ruske sile še vedno zasedajo približno 20 odstotkov ukrajinskega ozemlja, spopadi pa divjajo predvsem na vzhodu države, več kot tri leta po začetku obsežne invazije. Visoka predstavnica EU za zunanje zadeve Kaja Kallas pa je pozvala svetovne sile, naj okrepijo pritisk na Kremelj, saj ni nobenih znakov, da bi se ruski cilj podreditve Ukrajine kakor koli spremenil.
Ukrajina je uspešno napadla ruske strateške cilje
Po poročanju portala Kyiv Independent je Ukrajina je v zadnjih dneh izvedla več uspešnih napadov na ruske strateške cilje. Po poročanju ukrajinske obveščevalne službe (HUR) so pomorski droni ohromili ruske naftne terminale ob Črnem morju, kar naj bi resno vplivalo na logistiko in oskrbo.
Poleg tega sta bili v okupiranem Krimu uničeni dve ruski transportni letali An-26 ter več radarskih postaj. Medtem je v jedrski elektrarni Zaporožje, ki je pod rusko okupacijo, že več dni zapored popoln izpad električne energije, in sicer po zadetku v električno omrežje, kar vzbuja dodatne skrbi glede varnosti objekta.
Domen Mezeg