“Delo mora omogočati dostojno življenje, zato smo v tem, razmeroma kratkem času, že poskrbeli za visok dvig minimalne plače in dvakratno uskladitev pokojnin,” je v poslanici ob 1. maju, prazniku dela, hvalisavo izpostavil predsednik vlade Robert Golob. Če bi to držalo in bi se vlada res tako odzivala na visoko inflacijo, ki smo ji priča, ne bi upokojenci z najnižjimi dohodki tako težko shajali iz dneva v dan. Tako pa niti slučajno ni tako, saj je prišlo v resnici zgolj do ene redne uskladitve pokojnin. Medtem ko se Golob norčuje iz upokojencev, pa njegov politični zaveznik ljubljanski župan Zoran Janković trdi, da je situacija delavcev v Sloveniji dobra, kot da ne bi bili v državi priča valu protestov zaradi nezadovoljstva nad pogoji dela. Ljubljanski šerif je tako izrazil podporo predsedniku vlade Robertu Golobu, in dejal, da protestniki protestirajo “brezveze”, saj “lahko rečemo, da je situacija v Sloveniji zelo dobra”.
Da je trditev predsednika vlade Roberta Goloba izvita iz trte, ni ostalo neopaženo med ljudmi, če je bilo že “spregledano” med osrednjimi mediji. Evropska poslanka Romana Tomc je med tistimi, ki je opozorila, da nedvomno ne drži podatke o dveh uskladitvah pokojnin. “Bila je samo ena uskladitev pokojnin. Redna, kot to določa že sam zakon ZPIZ. Dodatek ob koncu lanskega leta je bil zgolj zelo nizek začasni dodatek in nič drugega,” je poudarila in opozorila, da je Golobova vlada celo zavrnila izredno uskladitev, čeprav bi bila ta zaradi draginje povsem utemeljena.
Če smo bili v času prejšnjih vlad navajeni, da se je pokojnine usklajevalo redno in izredno, sedaj ni tako. Spomnimo. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je septembra lani na vlado naslovil dopis, s katerim je vlado obvestila o tem, da so bili izpolnjeni vsi pogoji za 4,4-odstotno izredno uskladitve pokojnin. Ker pa se vlada na dopis ni odzvala, se izredna uskladitev pokojnin jeseni ni zgodila.
Čeprav so nato glede 4,5-odstotnega dodatka novembra in decembra lani sprva zatrjevali, da gre za izredno uskladitev, so naposled le priznali, da je v resnici šlo za enkratni dodatek. 1. januarja letos je napočila 5,2-odstotna redna uskladitev pokojnin, ki je sicer določena tudi z zakonom. Stopnja uskladitve pokojnin je bila glede na inflacijo polovična in tako je tudi ostalo. S 1. aprilom letos je namreč ZPIZ vladi predlagal dodatno 3,5-odstotno izredno uskladitev za vse upokojence, a je vlada ZPIZ znova ignorirala s pojasnilom, da v proračunu ni denarja.
V letu dni so se se pokojnine povečale zgolj za 5,2 odstotka, čeprav smo imeli na letni ravni v mesecu aprilu 9,4-odstotno inflacijo. Pri čemer je seveda treba poudariti, da so se v enem letu cene storitev v povprečju zvišale za 7,9 odstotka, cene blaga pa za 10,1 odstotka. Za 12 odstotkov je bilo dražje blago dnevne porabe, za 7,6 odstotka poltrajno blago in za 5,5 odstotka trajno blago. K letni inflaciji so največ prispevale za 15,8 odstotka višje cene hrane in brezalkoholnih pijač, za 33,5 odstotka višje cene električne energije, za 10,2 odstotka višje cene storitev in izdelkov v skupinah stanovanjska in gospodinjska oprema ter tekoče vzdrževanje stanovanj, za 7,5 odstotka je bila dražja rekreacija in kultura, za 9,6 odstotka so bile dražje storitve restavracij in hotelov, za 10,1 odstotka so bile višje cene storitev in izdelkov v zdravstvu, za 8,3 odstotka pa so bile višje cene oblačil in obutve.
Janković ni zmogel brez hvalnice Golobu
Podražitve pa niso prizadele le upokojencev z najnižjimi dohodki, ampak tudi številne delavce z nižjimi dohodki, ki se težko prebijajo visoke stroške na vsakem koraku (prišlo je denimo tudi do podražitev vrtcev). Čeprav smo v mandatu aktualne vlade priča kupu protestov, kjer so poleg upokojencev svoje nezadovoljstvo izražali tudi gasilci, medicinske sestre, kmetje, priča pa smo bili tudi kritikam poštnih delavcev in vojaškega sindikata, ljubljanski župan Zoran Janković vztraja, kako naj bi imeli slovenski delavci v luči nizke brezposelnosti zelo dobre pogoje dela. Na tradicionalnem prvomajskem srečanju na Rožniku je namreč po poročanju Televizije Slovenija med drugim dejal, da za 1. maj slavimo delavske pravice, za katere pa lahko po njegovo rečemo, da je situacija okrog njih v državi dobra. Prav tako pa Janković ni pozabil izreči podpore premierju Robertu Golobu, ki ga v politiki podpira že od samih začetkov. “V tem času smo preživeli energetsko krizo in tu je treba predsedniku vlade reči hvala, kajti on je bil glede te problematike tvorec rešitve tudi na evropskem nebu. Mnogi predsedniki vlad so reševali energetsko krizo po njegovem konceptu,” je med drugim dejal. Ni pa seveda omenil dejstev, denimo, da je račun za elektriko v Sloveniji štirikrat višji kot na Hrvaškem. Takšne podražitve pač ne prizadenejo hudo družin, ki se jim odpisuje vrtoglave dolgove.
V luči podražitev najtežje shajajo ravno upokojenci z najnižjimi dohodki, zato ne čudi, da so protesti upokojencev množično obiskani. V teh dneh, konkretneje 3. maja ob 15. uri, se nam tako obeta že četrti upokojenski protest. Ljudje si namreč želijo po 40 letih delovne dobe le, da bi lahko dostojno živeli in ne životarili na stara leta. Ker pa je nezadovoljstvo med delavstvom vedno večje, mnogi pa se med drugim zavedajo, da jih v času upokojitve čaka životarjenje, če ne bo prišlo do sprememb, se protestov udeležujejo tudi tisti, ki so na splošno nezadovoljni nad situacijo v državi. Dejstvo je, da ima Golobova vlada zelo udobno večino, ki je pri vladah doslej nismo bili vajeni. Zaradi tega bi bilo umestno, da se ukrepa, ne pa poveličuje in celo hvalisa z nečim, kar v resnici ni bilo realizirano, kot da kopice protestov, ki so posledica nezadovoljstva nad pogoji dela, v državi ne bi bilo. Vse skupaj včasih res deluje, kot da ne bi vsi živeli na planetu Zemlja.
Ana Horvat