Izraelska obveščevalna služba preiskuje navedbe o domnevni mreži, ki naj bi Palestincem iz Gaze omogočala pridobitev novih identitet za vstop v Evropo. Po informacijah iz preiskave naj bi dokumente iz Gaze prevažali do Bejruta, kjer naj bi jih ponarejevalci predelali v nove identitete skupaj z na novo oblikovanimi osebnimi zgodbami, namenjenimi uporabi v evropskih azilnih postopkih.
Preiskovalci domnevajo, da so bili izvirni osebni dokumenti iz Gaze skrivaj prepeljani prek različnih poti do Libanona. Njihova končna destinacija naj bi bila četrt Dahieh v Bejrutu, območje, ki velja za eno ključnih oporišč Hezbolaha. Tam naj bi specializirane skupine pripravljale nove identitete, pri čemer naj ne bi spreminjale le osebnih podatkov, temveč tudi življenjske zgodbe posameznikov, vključno z izobrazbo, poklicnimi izkušnjami in drugimi podatki, ki bi jih lahko uporabili pri stikih z evropskimi oblastmi.
Pozornost izraelskih varnostnih služb se je še okrepila po aretaciji palestinskega akademika Mahmouda Talala al Najjarja. Ta naj bi bil predviden za študij na rimski univerzi Tor Vergata v okviru programa univerzitetnih koridorjev, ki ga podpira italijansko zunanje ministrstvo. Izraelske oblasti trdijo, da je bil povezan s severno brigado Hamasa in da naj bi sodeloval v napadih 7. oktobra 2023.
Rektor univerze Tor Vergata Nathan Levialdi Ghiron je za italijansko tiskovno agencijo Ansa pojasnil, da je univerza preverjala zgolj izpolnjevanje pogojev za vpis na magistrski študij. Po njegovih besedah je kandidat izpolnjeval zahtevane akademske pogoje, o drugih okoliščinah pa univerza ni imela informacij.
Po poročanju italijanskega časnika Il Tempo naj bi izraelski obveščevalci že dlje časa spremljali pot domnevno ponarejenih identitet. Dokumenti naj bi bili iz Gaze pretihotapljeni v prtljagi oseb, ki lahko zapustijo območje, nato pa prek posrednikov na Zahodnem bregu prepeljani v Libanon. V Dahiehu naj bi strokovnjaki za ponarejanje iz teh dokumentov ustvarjali nove identitete in jih vnašali v potne liste, namenjene prestajanju začetnih varnostnih preverjanj.
Preiskava se osredotoča predvsem na vprašanje, kdo uporablja takšne dokumente in ali obstajajo neposredne povezave s Hamasom ali Hezbolahom. Po navedbah virov naj bi isti mehanizem omogočal tudi premikanje pripadnikov obeh organizacij proti zahodnim državam.
Posebno vlogo naj bi imela prav bejrutska četrt Dahieh. Tam naj bi deloval trg novih identitet, kjer naj bi posamezniki proti plačilu pridobili celoten paket osebnih podatkov in spremljajočo zgodbo. Cena naj ne bi zajemala zgolj dokumentov, temveč tudi izdelavo verodostojnega ozadja, prilagojenega razmeram vojne v Gazi in zahtevam evropskih azilnih postopkov.
Po eni od preiskovalnih teorij bi takšen sistem omogočal dvojni učinek. Lažnim prosilcem za azil bi omogočal pridobitev statusa begunca, posameznikom z domnevnimi povezavami s Hamasom ali Hezbolahom pa prihod v Evropo pod identitetami brez očitnih varnostnih tveganj. V takšnem scenariju bi begunski status služil kot zaščitna krinka za prikrivanje dejanske identitete.
Od začetka vojne je Gazo zapustilo več Palestincev po različnih poteh, med drugim prek humanitarnih koridorjev. Zaradi tega preiskovalci preverjajo tudi mrežo posrednikov, ki naj bi sodelovali pri prenosu dokumentov, njihovi dostavi v Libanon in izbiri identitet za nadaljnjo obdelavo.
Primer naj bi dobival tudi širše mednarodne razsežnosti. Del financiranja naj bi namreč potekal prek ene evropske države in nevladne organizacije, pri čemer naj bi se v ozadju pojavljali posamezniki, povezani s Hamasom in Hezbolahom.
Vojna v Gazi je močno povečala obremenitev humanitarnih koridorjev, programov združevanja družin, štipendijskih shem, zdravstvenih evakuacij in azilnih postopkov. Prav zaradi tega je preverjanje identitete oseb, ki zapuščajo območje konflikta, postalo eno ključnih varnostnih vprašanj.
Kljub temu ostaja vrsta vprašanj še vedno odprtih. Izraelske službe naj bi skušale ugotoviti dejanski obseg domnevne mreže, število že ustvarjenih identitet ter morebitne prihode takšnih oseb na evropska tla. Med osrednjimi nepojasnjenimi vprašanji ostaja tudi, kdo so posamezniki, katerih izvirni podatki naj bi zapustili Gazo in bili pozneje uporabljeni za ustvarjanje novih identitet v Bejrutu.