Začelo se je nekaj dni pred volitvami z razkrivanjem dokumentov, ki naj bi si jih bile izmenjevale različne obveščevalne službe, sledilo je oblikovanj več preiskovalnih komisij na območju držav nekdanje Jugoslavije, zdaj pa so obtožbe o domnevno spornih poslih novega slovenskega predsednika vlade Roberta Goloba dosegle tudi državni zbor.
V sredo, 25. maja 2022, je več poslancev SDS med razpravo v državnem zboru obtožilo predsednika Gibanja Svoboda Roberta Goloba, da proti njemu tečejo preiskave v tujini, kar naj bi bil razlog za tihe dogovore med NSi in koalicijskim trojčkom, ki je vodenje parlamentarne komisije za nadzor javnih financ na škodo SDS dodelila NSi. Najglasnejši je bil poslanec SDS Žan Mahnič, ki je izjavil, da proti Golobu v zvezi z GENI-I poteka mednarodna finančna preiskava v Srbiji, Črni gori in na Kosovu. Golob se je odzval na Mahničeve obtožbe, dejal, da poslanec SDS laže, in zanikal obstoj kakršne koli mednarodne finančne preiskave v Srbiji ali Črni gori. Kosova pa Golob ni omenjal.
Mahnič proti Golobu
“Zdaj poteka mednarodna finančna preiskava proti GEN-I, proti dr. Robertu Golobu v Srbiji, Črni gori, na Kosovu se je že ustanovila preiskovalna komisija, skratka, nakazil GEN-I Srbije na firmo MB Consulting, 600 tisoč evrov, ki so bila potem dvignjena, gotovina, gospod Berišaj, povezave z Robertom Golobom, vse to se pač raziskuje in verjemite mi, če postavite še takšne lojaliste na UPP, na Furs, na Sovo, na policijo, kamor koli želite, tega ne boste mogli ustaviti. In zaradi tega ste tudi naredili tako, da Slovenska demokratska stranka ne vodi komisije za nadzor javnih financ, ker se seveda bojite, da bi kar koli prišlo na plano. Ampak drugje organi to raziskujejo neodvisno od Slovenije in verjamem, da se bomo v tem mandatu z vsemi temi posli, ki ste jih imeli v zadnjih letih na čelu državne firme GEN-I, v prihodnosti še ukvarjali; sam pa ne želim dati glasu, da bo premier nekdo, za katerega bi se kasneje izkazalo, da je vpleten v mafijske posle in celo v kakršno koli sumljivo trgovino in pranje denarja,” je izjavil Mahnič.
“V resnici bi se rad najprej odzval na laži kolega Mahniča. Nobena mednarodna finančna preiskava ne poteka ne v Srbiji ne v Črni gori, nobena. Ampak okej, to ni nič novega in to je tudi edini odziv, ki ga bom imel v takem tonu, zato ker je prav, da ljudje vejo, da ima takrat, ko se nekdo zlaže v parlamentu, tisti, ki je bil z lažjo prizadet, pravico in dolžnost, da to jasno pove,” se je glasil Golobov odgovor.
Finančni interesi brez meja
Novinar Siola Vitomir Petrović je 21. aprila 2022 pridobil dokument črnogorskega urada za preprečevanje pranja denarja glede ugotovitev širše mednarodne finančne preiskave, ki naj bi potekala v več državah EU ter Srbiji, Črni gori in Albaniji. Del pridobljene dokumentacije naj bi razkrival nakazila za obdobje 2019–2020 iz srbske podružnice GEN-I zasebnemu podjetju MB Consulting v Črni gori, s katerim ima GEN-I sklenjeno svetovalno pogodbo. Omenjeno podjetje je v lasti kosovskega veleposlanika na Hrvaškem Martina Berishaja – ta je tudi edini zaposleni –, na mesec pa je podjetje za svoje usluge od srbske podružnice GEN-I prejemalo od 5 do 55 tisoč evrov. Podjetje MB Consulting je bilo ustanovljeno samo 10 dni pred prvimi nakazili iz GEN-I Beograd. Dodatni dokumenti naj bi razkrivali tudi, da je bil skoraj celotni dobiček podjetja v višini 600 tisoč evrov sproti počrpan v obliki gotovinskih dvigov.
Berishaj je dacarjem v Črni gori nenavadne dvige gotovine upravičil kot posojilno pogodbo, ki naj bi jo bil sklenil z lastnim podjetjem. 197 tisoč evrov je dvignil s svojega osebnega računa, skoraj 320 tisoč evrov pa kot izplačilo dobička z enega od svojih poslovnih računov. Na tej točki se pojavi vprašanje, kaj točno je za GEN-I Beograd počel Berishaj, da je zaslužil najmanj 600 tisoč evrov. Odgovor bi se lahko skrival v trgovini z električno energijo. Berishaj naj bi namreč igral posrednika med GEN-I Beograd in Elektro podjetjem Kosovo. Kosovsko podjetje naj bi podjetju GEN-I januarja prodajalo električno energijo po 105 evrov na megavatno uro, hkrati pa od GEN-I Beograd kupovalo električno energijo po 255 evrov na megavatno uro. Samo v dveh mesecih naj bi kosovsko podjetje od GEN-I Beograd kupilo za 4,2 milijona evrov električne energije.
Na Kosovu so se zaradi afere že začeli pozivi k Berishajevemu odstopu, če se obtožbe izkažejo za resnične. Treba je poudariti, da Berishaj velja za tesnega prijatelja kosovskega premierja Albina Kurtija. Sredi maja 2022 sta bili na Kosovu ustanovljeni kar dve preiskovalni komisiji, ki se bosta ukvarjali z energetskim sektorjem v državi. Kdo je tarča preiskovalnih komisij na Kosovu, za zdaj ostaja neznanka. Več informacij naj bi bilo znanih z začetkom dela komisij junija ali julija 2022. Vsekakor bo zanimivo spremljati ugotovitve o preiskavi, ki raziskuje vezi med srbsko podružnico slovenskega podjetja, ki plačuje svetovanje črnogorskega podjetja v lasti kosovskega veleposlanika na Hrvaškem.
Ustanovljeni dve preiskovalni komisiji
Določene informacije so bile posredovane javnosti. Ena od kosovskih parlamentarnih preiskovalnih komisij se bo podrobno posvetila procesu sprejemanja odločitev v energetiki med letoma 2006 in 2022 na zakonodajni, izvršni in regulativni ravni ter v javnih podjetjih. To je vladna preiskovalna komisija, ki jo je podprlo 95 od 120 poslancev. Predsednik preiskovalne komisije Hajdar Beqa je prepričan, da se mora komisija sama odločiti, katero področje bo preiskovala, saj edino na tak način lahko preprečijo, da se preiskava ne bi razrasla in s tem onemogočila poslanstvo preiskovalne komisije. Delovni načrt preiskovalne komisije naj bi, tako meni Beqaj, potrdili na enem od prvih zasedanj. Politični svetovalec iz vladajoče LVV Armend Muja je prepričan, da bi morali v preiskovalni komisiji razpolagati z informacijami o prodaji distribucijskih in investicijskih virov, vrednosti naložb, plačilu 17 milijonov evrov za kosovsko elektrodistributersko podjetje KEDS, ukrepih urada za regulacijo energetike glede (ERO) kapitalskih naložb ter o stanju energetskega podjetja Kosova KEK v letu 2006 itd.
Ustanovitev preiskovalne komisije, ki jo je predlagala opozicija na Kosovu, je bila po burni razpravi v skupščini izglasovana s 93 glasovi. Predsednik odbora Driton Selmanaj iz Demokratske lige Kosova LDK je napovedal, da se bo komisija v naslednjih šestih mesecih osredotočila na preiskave že naštetih energetskih institucij, KOSTT in vlade. Namen te preiskovalne komisije naj bi bilo raziskati, na kakšen način so se odgovorni soočali z obvladovanjem energetske krize.
Tomaž Novak/Demokracija