So javni, ali niso javni – to je sedaj vprašanje. Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik je namreč zatrdila, da ima vlada RS pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov javnih uslužbencev ter da gre za prosto dostopne informacije javnega značaja. Po drugi strani pa vlada pravi, da “seznamov za odstrel” medijem oziroma javnosti ne bo posredovala, češ da so mnenja, da morajo te podatke prikrivati pred javnostjo. Javnost bodo seznanili zgolj selektivno, le o tistem, kar se bo njim zdelo primerno. Pa si tovrstno ravnanje sploh lahko privoščijo? V nekih drugih časih zagotovo. Ali bo vlada Roberta Goloba po posredovanju informacijske pooblaščenke vztrajala pri svojem, pa bomo še videli.
Minuli teden so morala ministrstva vladi poslati sezname zaposlitev in premestitev v zadnjih dveh letih in pol. Seznami so morali poleg imen vsebovati tudi podatke o nazivih, plačnih razredih in tipu zaposlitve. Predsednika vlade Roberta Goloba je torej zanimalo, ali je bila oseba zaposlena za nedoločen oziroma določen čas ali na zaupanje ter za čas mandata ministra. “Za vse novo zaposlene za nedoločen čas naj se posebej označi, ali je pred samo zaposlitvijo že obstajalo delovno razmerje, ter pravno podlago predhodnega razmerja,” je vlada naročila na svoji prvi redni seji. Ta zahteva je seveda dvignila nemalo prahu, ki ga je skušala pomiriti informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik. Ta je zatrdila, da so omenjeni podatki informacije javnega značaja in zato njihovo zbiranje ni sporno.
“Vlada po zakonu o javnih uslužbencih in zakonu o delovnih razmerjih nima pristojnosti. To je pristojnost bodisi posameznega upravnega organa in njegovega predstojnika, na katerega pa vlada seveda lahko vpliva, bodisi gre za pristojnost upravne inšpekcije v primeru ugotovljenih nepravilnosti,” pa je za Radio Slovenija povedal profesor politologije dr. Miro Haček in ni bil edini, ki se z zbiranjem tovrstnih seznamov ni strinjal. Nekdanji minister za javno upravo in notranje zadeve Gregor Virant je bil naravnost zgrožen, ocenil je, da imajo ti seznami zlovešč prizvok revanšizma in pomenijo tudi slab začetek dela nove vlade.
“V zvezi s tem IP glede na razpoložljive informacije iz medijev pojasnjuje, da vlada skladno s 5. členom Zakona o vladi nadzoruje delo ministrstev in je tako glede na sorazmeren obseg podatkov in namen obdelave upravičena do teh informacij. Gre namreč za organe v sestavi ministrstev in vladne službe in ne za npr. neodvisne države organe ali druge organe, katerih dela ne nadzoruje. Poleg tega pa gre glede na prakso IP pri tem naboru in vrsti podatkov celo za prosto dostopne informacije javnega značaja po 3. odstavku 6. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ), po katerem so ne glede na zakonske izjeme (tudi varstva osebnih podatkov) prosto dostopni podatki v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca in/ali v povezavi s porabo javnih sredstev. Podatki o zaposlitvah javnih uslužbencev (skupaj s podatkom o datumu zaposlitve, premestitve, napredovanja,… in podatki o plačah) so tako prosto dostopne informacije javnega značaja, o čemer je IP že večkrat odločil,” so zapisali na spletni strani informacijskega pooblaščenca.
Če so informacije javne, še ne pomeni, da so namenjene javnosti?
Glede na status javne dostopnosti smo od vlade te sezname zahtevali tudi v uredništvu Nova24TV. Ljudje imajo seveda pravico biti seznanjeni, sploh če so podatki javni – precej logično. Ali pa tudi ne. Odgovora vlade še nismo dobili, vendar so odgovorili novinarjem Siola z odgovorom, da jim seznamov ne bodo poslali, saj so mnenja, da morajo te podatke prikrivati pred javnostjo. Pojasnili so, da jih bodo analizirali, nato pa javnost obvestili le o tistem, kar se bo njim zdelo zanimivo oziroma primerno. Tovrstno selektivno prikazovanje podatkov je seveda večinoma namenjeno zavajanju javnosti, ne pa obveščanju. Tudi po mnenju mnogih gre za neposredno kršitev zakona – zato smo se tudi mi z vprašanji obrnili na Prelesnikovo, vladi pa poslali zahtevo o dostopu do informacij javnega značaja.
Sara Bertoncelj