“V Ljubljani je precej megle,” nam je pojasnila mikrobiologinja, “vodne kapljice pa nudijo površino za male virusne delce.” Kaj se lahko zgodi, če nekdo okužen močno kašlja, ti pa greš čez pol ure brez maske mimo in globoko vdihneš, si lahko predstavlja vsak. “Možnost za okužbo vsekakor obstaja.” Kaj se zgodi potem, je splet mnogih faktorjev, od tega, kakšna količina virusa je bila vdihnjena, do tega, kakšne sposobnosti ima naš imunski sistem. Lahko se zgodi, da zbolimo, lahko pa smo tudi samo pozitivni in smo za virus nekakšen avtobus.
Na Facebooku se je te dni pojavilo pismo, ki naj bi bilo namenjeno državni sekretarki in zdravnici, Tini Bregant. Pismo naj bi napisala ginekologinja Sabina Senčar. Vendar to niti ni pomembno, saj gre bolj za to, da razbijemo še en mit, ki v duhu antimaskaškega aktivizma kroži naokoli. Bregantovo je Senčarjeva naslovila zaradi ukrepov, ki so bili sprejeti z namenom zajezitve virusa. Še posebej jo je zmotilo nošenje mask na prostem, za ta ukrep namreč ni našla nobene znanstvene podlage. Za članek, ki bi podprl tezo, da je ta ukrep lahko učinkovit, je prosila tudi svoje kolege, ki pri iskanju prav tako niso imeli srečne roke. “Zadnji ukrepi nošenja mask na prostem za zdrave ljudi so smešni po vseh znanstvenih merilih,” je zapisala specializantka ginekologije in porodništva in dodala, da so se ukrepi do sedaj izkazali kot neučinkoviti.
Senčarjeva je tudi zapisala, da ni niti infektologinja niti mikrobiologinja, zato se v zvezi s svojim razmišljanjem, ne bi smela oglašati. Je pa ta lasten nasvet ni zaustavil. Nasprotno, vseeno je navedla kar nekaj podatkov o naravi virusov in se pri tem zanašala na zdravo pamet. Ideja o lebdečem virusu, ki preprosto lebdi v zraku in čaka na novega gostitelja, je znanstvena fantastika, je prepričano pojasnila. Ker virus nima svojega telesa, lahko preživi le znotraj gostitelja. “Tej ideji o prežečem virusu bi se od srca nasmejala, če mi ne bi v resničnosti pošteno prikrajšala svobodo in dobro voljo,” je še pripomnila.
Virus sam po sebi je parazit, ugrabitelj
Za strokovno razlago smo zopet prosili mikrobiologinjo, ki deluje na področju medicinske mikrobiologije. Ob velikem številu novih okužb s covidom sicer ni imela ravno veliko časa, si je pa vseeno odtrgala nekaj minut za razlago, saj tudi njo razjezijo tovrstna pametovanja, ki se dotikajo njenega strokovnega področja. Za naš medij je pojasnila, da virus sam po sebi res ne more nič, se pa sproži celo zaporedje reakcij, ki grejo kot bomba, čim vstopi v gostitelja. Virus ima v sebi svojo nukleinsko kislino oziroma dedni zapis, lahko pa ima tudi encime, ki ugrabijo gostiteljev mehanizem in prepisujejo svoj dedni material. Virusni encimi se množijo, množi se virusna DNA ali RNA, tako se proizvajajo novi virusni delci, ki zapuščajo gostiteljeve celice. “Virus sam po sebi je parazit, ugrabitelj,” je razumljivo opisala način delovanja virusa strokovnjakinja.
Virus je kot seme, ki lahko dolgo čaka na suhem
Virus čaka na površinah, ker ima odporno ovojnico. Ta ovojnica je potrebna, ravno zato, ker virus mora preživeti izven gostitelja dokler ne pride v njemu prijazno okolje, kjer lahko sprosti ves svoj potencial. “Je kot seme, ki lahko dolgo čaka na suhem, ko pade na rodovitno zemljo, pa takoj sproži procese,” je mikrobiologinja podala primerjavo in potrdila, da virus vsekakor lahko lebdi, lahko preživi na površinah in vsekakor preži. “Ni pa to neka zver z zobmi,” se je še pošalila, čeprav so podobe določenih virusov dejansko zelo vesoljske.
Virus bo naredil vse, da bo obstajal in se namnožil
Torej virus si želi obstajati, zato bo naredil vse, da se bo čim prej in čim bolj namnožil, da bo lahko to svoje obstajanje nadaljeval. Poznajo pa virusi tudi zdravo mero svojega gostovanja, saj za viruse taktično ni dobro, da povzročijo preveč žrtev. S prehitrim in preveč učinkovitim posegom v svoje gostitelje namreč ogrožajo tudi svoj obstoj, je še pojasnila mikrobiologinja. Kot pri vse stvareh, je torej tudi pri virusih ključna prava mera in oni se tega zavedajo, za razliko od nekaterih covid strokovnjakov.
Sara Bertoncelj