Napovedi za naslednje tedne niso najbolj optimistične, je opozorila vodja strokovne svetovalne skupine dr. Bojana Beović. Drugi teden v novembru lahko pričakujemo tudi do 680 bolnikov, ki bo rabilo bolnišnično oskrbo in od tega med 80 in 190 takih, ki bodo rabili intenzivno nego – pa še ta napoved velja le v primeru, če bodo sedanji ukrepi učinkovito prijeli. Eksponencialno oziroma hitro širjenje virusa je zelo težko zaustaviti, je zaskrbljeno opomnila.
Včeraj je vlada razglasila epidemijo na celotnem ozemlju Slovenije, takojšnja razglasitev epidemije je bila ključna za aktiviranje načrta ukrepanja, za zagotovitev statusnih pogojev aktiviranih posameznikov in pripadnikov služb, pa tudi za vzpostavitev nujno potrebne infrastrukture za delo v oteženih pogojih. Vlada je upoštevala ocene in predloge svetovalne skupine, ki jo vodi dr. Bojana Beović, zato je prav, da svoj pogled predstavi tudi stroka, je dejal govorec Jelko Kacin.
Dr. Bojana Beovič je povedala, da imamo v zadnjem času res izjemen porast števila okuženih. Po številu aktivno okuženih v zadnjih štirinajstih dneh, se počasi bližamo tistim državam Evrope, ki so najbolj obremenjene z boleznijo, je dejala. Veliko število opravljenih testov in veliko število pozitivnih testov govori, da je breme bolezni v Sloveniji res veliko. Ocenjuje se, da je okužena ena oseba na sto ljudi, kar pomeni da je aktivno okužen en odstotek prebivalstva, ki potencialno širi okužbo na druge. Pri tem si lahko predstavljamo, kakšne je verjetnost, da smo srečali koga, ki je okužen. Težava za državo in za nas vse, pa nastane predvsem, ko se začne povečevati število tistih, ki rabijo bolnišnično zdravljenje, torej imajo pomanjkanje kisika ali celo pomoč pri dihanju, ali pa rabijo dovajanje kisika v kri. Trenutno je hospitaliziranih približno 300 ljudi, okoli 60 jih rabi intenzivno nego, dva pa rabita zunajtelesno dovajanje kisika v kri.
https://twitter.com/GovorecCOVID19/status/1318224702167461890?s=20
Zdaj smo v fazi, ko si želimo ustaviti val, ki bo velik, tudi če bodo ukrepi učinkoviti
“Slovensko zdravstvo je že dolga leta zelo krhko, na kar smo ves čas opozarjali, imamo najmanj zdravnikov na prebivalca, je opozorila zdravnica. Vsako dodatno breme novih bolnikov, ki rabijo zahtevno bolnišnično obravnavo pomeni, da zdravniško osebje ne more več opraviti vsega dela. Posledično je treba razmišljati o tem, kateri je tisti bolnik, ki bo imel prednost. Ne da zdravstvo ne zmore, pač pa ljudje ne bomo prišli od zdravnika takrat, ko ga bomo rabili. Napovedi za naslednje tedne niso najbolj optimistične“. Beovićeva je opozorila, da drugi teden v novembru lahko pričakujemo tudi do 680 bolnikov, ki bo rabilo bolnišnično oskrbo in med 80 in 190 takih, ki bodo rabili intenzivno nego-pa še ta napoved velja le v primeru, če bodo sedanji ukrepi učinkovito prijeli. Eksponencialno oziroma hitro širjenje virusa je zelo težko zaustaviti. V idealnih razmerah bi pričakovali, da bomo uspeli virus zamejiti z osnovnimi ukrepi, ki pa tokrat očitno niso bili učinkoviti, tudi zato, ker del javnosti v te ukrepe ni verjel. Zdaj smo v fazi, ko si želimo ustaviti val, ki bo velik, tudi če bodo ukrepi učinkoviti. Pri predlogih za ukrepe upoštevamo določena načela, ukrepi morajo biti usmerjeni na tista področja kjer prihaja do največ prenosov, upoštevamo pa tudi kakšna bo sprejemljivost s strani družbe, treba se je odločiti, ali je ta ukrep sploh možno izvesti v določeni družbi. Pri svetovanju se naslanjamo na svoje podatke pa tudi na podatke, ki jih dobimo iz izkušenj drugih držav. Zato smo se odločili za te določene ukrepe, je še pojasnila Beovićeva.
Zdravnikov, ki so vešči dela na intenzivnih oddelkih v Sloveniji ni veliko, je na novinarsko vprašanje odgovorila Bojana Beović. To so specialna znanja ki jih zelo težko nadomestimo z zdravniki drugih strok, enako velja tudi za medicinske sestre. Treba je obvladati veliko specialnih znanj, pa tudi tako ali tako bi se morale ekipe podvajati, saj imamo tudi bolnike, ki nimajo covida in moramo za njih prav tako poskrbeti.
https://twitter.com/GovorecCOVID19/status/1318227098578964481?s=20
Aktivacija državnega načrta zaščite in reševanja
Z razglasitvijo epidemije, se je aktiviral tudi državni načrt zaščite in reševanja, ki omogoča državi, da uporabi sile in sredstva za zaščito ter reševanje, na državni, regionalni in lokalni ravni. Načrt je bil od spomladi do zdaj tudi v marsičem še dopolnjen, je pojasnil govorec za covid. Poveljnik civilne zaščite Srečko Šestan je ponovil, da so z razglasitvijo epidemije izpolnili pogoj za aktiviranje državnega načrta za zaščito in reševanje, o tem smo obvestili tudi vse deležnike na vseh ravneh, je pojasnil. Občine se same odločijo o aktiviranju sil in sredstev, glede na potrebe in stanje na lokalnem nivoju. Vzpostavili smo službo za podporo poveljniku in štabu civilne zaščite, ki bo do preklica vstopna točka. Zato je vzpostavljena tudi posebna telefonska številka za to področje, je pojasnil Šestan. Vzpostavljeno imamo tudi pripravljeno določenih sil in struktur, na primer dva mobilna laboratorija, pripravljena je kompletna struktura rdečega križa in struktura gasilske enote širšega pomena, ki je usposobljena tudi za dezinfekcijo in dekontaminacijo. Vse te ekipe lahko uporabimo kot pomoč zdravstvu, tokrat pa bo bolj učinkovita in zverzirana tudi delitev osebne varovalne opreme. V vmesnem času smo naredili korak naprej in se pripravili na naslednji val, je dejal Šestan, nabavili smo fumigatorje, generatorje za razkuževanje z raztopino vodikovega peroksida, pomagali smo pri postavitvi kontejnerjev in ko bo ministrstvo zaprosilo za dodatno pomoč, bomo to izvajali ali pa bomo izvajanje organizirali, je zatrdil. Civilna zaščita pa ne bo kontrolirala javnega življenja, je zanikal govorice, ki so se pojavile v javnosti. Kaj lahko državljani naredimo, če bi želeli pomagati, je sledilo novinarsko vprašanje. Spoštujte ukrepe, če želite pomagati civilni zaščiti, je odgovoril Srečko Šestan. Bomo pa tudi pomoč z veseljem uporabili, vendar pa ni dovolj časa, da bi ljudi usposabljali, je opomnil. Tisti, ki bi želeli pomagati, se lahko aktivirajo skozi državne ali občinske strukture, na primer za oskrbo ogroženih prebivalcev, kjer zelo specifična niso potrebna, vsaka občinska struktura bo z veseljem sprejela to pomoč, je še zaključil Šestan.
Sara Bertoncelj