Evropski komisar Janez Lenarčič, ki se je po najhujši krizi ponovno pojavil kot fatamorgana – pred tem se je skrival v senci bolj pomembnih komisarjev, je ob prihodu na zasedanje ministrov EU za evropske zadeve na Brdu pri Kranju poudaril mantro levice, da “Sloveniji škodujejo tisti, ki spodkopavajo vladavino prava in svobodo medijev, ne pa tisti, ki opozarjamo na problematičnost tega početja.” Že strokovnjak za evropsko pravo dr. Matej Avbelj je namreč o poročilu Evropske komisije glede vladavine prava dejal, da je to metodološko šibko in bazira na novinarskem, levičarskem poročanju, temu pa se je pridružil še komisar Lenarčič. S tovrstnimi izjavami zoper vlado pa škodi tudi ugledu Evropske komisije in Slovenije.
Komisar Janez Lenarčič je očitno pristal na napačnem položaju – od evropskega komisarja, zadolženega za krizno upravljanje, bi namreč pričakovali, da bo odreagiral predvsem v krizah, kamor epidemija covid-19 prav gotovo sodi, a v času, ko so bile razmere na tem področju najslabše, praktično niti nismo vedeli, da gospod Lenarčič sploh obstaja. No, to se je v zadnjem času spremenilo – žal pa je postal najbolj znan po tem, da je skupaj z nekaterimi predstavniki poskušal blokirati evropska sredstva za Slovenijo, kar so sicer uradno zanikali. Precej pa ga skrbi tudi naše medijsko stanje – pač tema, ki je v EU precej popularna, zahvaljujoč nekaterim evropskim poslancem, kot je na primer Tanja Fajon, ki tja redno izvaža svoje, večinoma namišljene, skrbi.
Lenarčič je ob prihodu na zasedanje ministrov EU za evropske zadeve na Brdu pri Kranju poudaril, da “Sloveniji škodujejo tisti, ki spodkopavajo vladavino prava in svobodo medijev, ne pa tisti, ki opozarjamo na problematičnost tega početja“. Tako se je namreč odzval na kritike zaradi svojih izjav o poročilu o vladavini prava v EU. V torek je za STA podal ekskluzivno izjavo, v kateri je izrazil resne skrbi za stanje v Sl0veniji: “Glavno sporočilo Sloveniji v danes predstavljenem drugem letnem poročilu o vladavini prava v članicah EU je, da obstajajo na področju vladavine prava v Sloveniji resne skrbi, ki jih je komisija tudi zelo natančno in jasno navedla,” je med drugim dejal. Lenarčič je bil v zadnjih dneh na družbenih omrežjih deležen kritik zaradi svojih izjav ob objavi poročila Evropske komisije o vladavini prava v državah članicah. Dejal je, da Evropska komisija sporoča, da obstajajo na področju vladavine prava v Sloveniji resne skrbi, zlasti glede neodvisnosti tožilstva in medijev. Ob tem je izpostavil, da komisija glede STA jasno sporoča, da se financiranje agencije ne more pogojevati z okrnjenjem njene neodvisnosti. Kakorkoli, Lenarčič lahko svoje floskule o spodkopavanju vladavine prava in svobode medijev zadrži zase – če kdo škoduje Sloveniji, so to tisti, ki vsako priložnost izkoristijo za blatenje svoje države, izvažajo izkrivljeno resnico na evropski parket, za povrh pa še skušajo neposredno oškodovati lastno državo.
Lenarčič želel dokazano oškodovati svojo državo evropskih sredstev
Premier Janez Janša je v odzivu na Twitterju zapisal, da gre za politično izjavo komisarja Lenarčiča, ki se je pridružil nekaj posameznikom v Evropski komisiji pri pogojevanju evropskih sredstev za okrevanje za Slovenijo. “In ostal na srečo v manjšini. Gre za prvi znani primer, ko je nek komisar skušal neposredno oškodovati lastno državo,” je zapisal. Janša je nato še objavil, da ne gre za zakulisne informacije, ampak za uradno dokazljivo ravnanje Lenarčiča. “Nikoli in nikjer se nisem zavzemal za to, da bi Sloveniji kakorkoli pogojevali, omejevali ali celo odvzemali evropska sredstva. Nasprotno, upam in želim, da do česa takega ne bi nikoli prišlo. In prav zato opozarjam na določena ravnanja vlade, ki bi lahko pripeljala Slovenijo v precej neugoden položaj, kar se tiče koriščenja evropskih sredstev,” pa je v izjavi dejal Lenarčič. Vladavina prava je sicer tudi eno od prednostnih področij slovenskega predsedovanja Svetu EU, o katerih danes na neformalnem zasedanju na Brdu pri Kranju razpravljajo ministri za evropske zadeve, poroča STA. Poleg tega govorijo še o krepitvi odpornosti EU na krize, kot so pandemije in kibernetski napadi, širitvi EU in konferenci o prihodnosti Evrope.
Sara Bertoncelj