Zgornji pregovor poudarja toplino, povezanost in trajnost, ki jih les prinaša v naše vsakdanje življenje. Gozdno-lesna veriga na Kočevskem ima izjemen gospodarski in naravni potencial, vendar se ta zaradi sistemskih pomanjkljivosti ne izkoristi. O vztrajnem propadanju (v stroki se uporablja izraz trohnenje) gozdno lesne verige je bilo prelitega veliko črnila. Zato je nujna aktivna vloga države, ki mora z intervencionizmom podpreti celotno verigo – od gospodarjenja z gozdovi do proizvodnje visoko kakovostnih lesnih izdelkov in njihove promocije na ključnih trgih.
Vlada Roberta Goloba je ob svoji nastavitvi obljubljala gospodarski preboj, večjo učinkovitost javne uprave ter trajnostno naravnane rešitve za ključne izzive. Kljub pompoznim napovedim se je na področju gozdno lesne verige srečala z lastno paralizo, ki povzroča razočaranja v stroki, širši javnosti in žanje upravičene kritike opozicije.
Eden ključnih izzivov je pomanjkanje celovite vizije in usklajenega vodenja, zato je bistvenega pomena izbira kompetentnega kadra. Strokovnjaki, ki bodo usmerjali razvoj gozdno-lesne verige, morajo:
- razumeti domače razmere (trajnostno gospodarjenje z gozdovi, lokalne potrebe in potenciale),
- poznati globalne trende (vse večje povpraševanje po trajnostnih materialih in unikatnih lesnih izdelkih),
- vzpostaviti močne povezave s ključnimi trgi (Evropa, Azija, ZDA), kjer leseni izdelki pridobivajo na vrednosti zaradi poudarka na trajnosti in naravni lepoti.
Eden od ključnih elementov prepoznavnosti je tudi vzpostavitev enotne blagovne znamke, ki bi poudarjala neoporečnost slovenskega lesa in njegovo trajnostno rabo. Blagovna znamka mora:
- promovirati les kot naraven in trajnosten material, idealen za gradbeništvo, pohištvo in umetniške izdelke,
- povezovati slovenske proizvajalce in povečala njihovo vidnost na globalnih trgih,
- izpostaviti zgodbo (povest) lesa, ki izvira iz slovenskih trajnostno upravljanih gozdov, kar bi povečalo zaupanje potrošnikov.
Državni intervencionizem v gozdno-lesni verigi ni več samo nuja, temveč strateška priložnost za Slovenijo in Kočevsko Ribniško regijo. Z ukrepi žal zamujamo in z zamudo vsak dan več izgubimo. Naš največji neuspeh se kaže v begu mladih proti Ljubljani in v tuje dežele.
V letu 2024 je bil objavljen Javni razpis za spodbujanje investicij za gospodarsko prestrukturiranje v Zasavski in Savinjsko-Šaleški premogovni regiji v okviru Sklada za pravični prehod za obdobje 2024–2027. Namen razpisa je bil spodbuditi trajnostne investicije, ki bi prispevale k ustvarjanju novih delovnih mest in blažitvi posledic opuščanja rabe premoga. Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj je odobrilo sredstva skupni višini 83 mio EUR, a je razpis zaradi sumov nepotizma neslavno propadel.
Skozi usmerjen razpis je država pokazala, da je mogoče gospodarsko spodbuditi panogo in regijo hkrati. Vse se da, če se le hoče! Navkljub grenkemu priokusu propadlega razpisa, koncept predstavlja praktičen primer k trajnostnemu razvoju gozdno lesne verige v Kočevsko Ribniški regiji.
S pravim kadrom, ki združuje strokovno znanje, strateško vizijo in sposobnost povezovanja z mednarodnimi trgi, ter z jasno opredeljeno blagovno znamko bi lahko Kočevsko Ribniška regija postala globalno prepoznaven igralec na področju trajnostne rabe lesa. Takšen pristop bi prinesel gospodarsko rast, nova delovna mesta in hkrati prispeval k ohranjanju naravnih virov ter bogate kulturne dediščine, ki se nam je ni treba sramovati.
mag. Robert Tomazin (članek je bil prvotno objavljen v glasilu Kočevar)