“Leto, ki je minilo, je leto izgubljenih priložnosti, bohotenja birokracije in antireform, še posebej ko gre za razbremenitev plač ali padanje standardov upokojencev,” je prvo leto dela vladne koalicije pod vodstvom Roberta Goloba komentiral Janez Janša, predsednik SDS. Na simbolni ravni pa je zadnje leto tudi leto »vračanja v Jugoslavijo in obujanja zloveščega duha državljanske vojne«, politično gledano pa tudi padanja mask.
Vlada Roberta Goloba je 1. junija sklenila prvo leto mandata, ki ga je nastopila z obljubami o izvedbi več reform, od katerih doslej niso naredili še niti ene. Njihovo enoletno obdobje je spremljala predvsem odprava sprejetih zakonov in sklepov prejšnje vlade pod vodstvom Janeza Janše. Pri izvajanju tako imenovane politike antijanša pa so bili uspešni. Uspešni so bili tudi pri povečevanju davkov, javne porabe, v zadnjih dneh jim je s pomočjo Ustavnega sodišča RS uspel tudi njihov največji projekt, to je politični prevzem RTV Slovenija. Golobovi so zadovoljni, kako tudi ne, njihov edini cilj je »vladati«, zato ne preseneča Golobova izjava, da so »na vladi vsi srečni in zadovoljni«, trenj v koaliciji pa menda ni.
Opozicija meni drugače
Dosežkov vlade ne vidijo, rezultati, ki jih ta izpostavlja, pa so po mnenju tako SDS in kot NSi posledica dobro zastavljenih temeljev prejšnje vlade. Vlada ob odsotnosti rezultatov dela na izključevanju in odpiranju kulturnobojnih in ideoloških tem.
Za vlado, ki je v državnem zboru prisegla 1. junija lani, Janez Janša še pravi: “Verjetno rekordni lanski dobički v gospodarstvu niso rezultat vlade, ki je nastopila 1. junija lani. Gospodarska rast v prvi polovici lanskega leta, ko še ni bilo Golobove vlade, je bila še enkrat višja kot gospodarska rast na koncu lanskega leta, tako da si vsak lahko izračuna.” Za Goloba navaja, da je posvojil »govorico izključevanja, ki jo je gojila prejšnja opozicija« (SD, Levica, SAB oz. KUL). Tudi v NSi ocenjujejo, da vlada ni pomirila politične situacije v Sloveniji. “Nasprotno, v odsotnosti drugih rezultatov je začela odpirati kulturni boj, ideološke teme, ki so Slovenijo, namesto da bi jo pomirile, še bolj razdelile,” je dejal Janez Cigler Kralj. Vlado je pozval h “koraku nazaj”, Slovenija pa bi se morala po njegovih besedah osredotočiti na zagotavljanje dobrega poslovnega okolja, samooskrbo z električno energijo in dostopno javno zdravstvo. Dodajmo, da je opozarjanje NSi izredno šibko. Robert Golob pa je to v eni od zadnjih izjav na komercialni televiziji označil kot “razumno opozicijo”. Poznavalci opozarjajo, da je NSi sicer že del neformalne Golobove koalicije.
Odziv gospodarstva
Na vodenje vlade Roberta Goloba so se odzvali tudi v delodajalskih organizacijah, članskih združenjih gospodarstva. V skupni izjavi za javnost so Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, Trgovinska zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije ter Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije zapisali, da v prihodnje od vlade pričakujejo več posluha za potrebe in zahteve gospodarstva, predlogi zakonskih sprememb v okviru načrtovanih reform pa naj se obravnavajo in presojajo celostno.
Dodali so, da je v fazi spreminjanja veliko zakonov, ki pomembno vplivajo na delovanje in prihodnost celotnega slovenskega gospodarstva. Delodajalske organizacije si želijo in pričakujejo, da se vsi ti zakoni sprejemajo premišljeno, v dialogu z delodajalskimi organizacijami. Različna ministrstva, pristojna za zakonske spremembe, bi morala celostno obravnavati posledice in učinke teh predlogov zakonov na gospodarstvo, saj se ta čas zakoni sprejemajo preveč parcialno, opozarjajo. Delodajalske organizacije ob tem ugotavljajo, da vsako ministrstvo s svojimi zakonskimi predlogi gospodarskim subjektom nalaga le nove finančne in administrativne obremenitve namesto obljubljenih razbremenitev.
Nemčija, ki je naša najpomembnejša gospodarska partnerica, je v recesiji. Gospodarsko ohlajanje že občutijo številna slovenska podjetja, ki so neposredno vezana na ta trg. Prav zato je še toliko bolj pomembno, da bodo zakonske spremembe takšne, da ne bodo dodatno obremenile slovenskega gospodarstva. “Narediti moramo vse, da čim bolj ublažimo posledice gospodarskega ohlajanja. Kajti le če bomo imeli uspešno gospodarstvo, bomo lahko imeli tudi socialno državo,” so še zapisali.
Ura resnice za sindikate
V sindikatih so ob prvi obletnici Golobove vlade opozorili, da vlada pogosto krši pravila Ekonomsko-socialnega sveta. Vladi očitajo zamude pri gradivih, premalo časa za razpravo in odsotnost prave volje za iskanje kompromisov. Med izzivi omenjajo zdravstvo, med aktualne teme so uvrstili še zakon o delovnih razmerjih, zakon o čezmejnem opravljanju storitev. Pričakujejo pa tudi zakone, ki bi pripeljali do finančne razbremenitve gospodarstva. Slednje je sicer zanimivo, saj so bili prav ti sindikati proti znižanju dohodnine pri plačah zaposlenih. Spomnimo. Zagovarjali so višje davke in nižje neto plače. Zdaj pa naj bi tudi zanje nastopila “ura resnice”.
Ekonomist in nekdanji minister za finance dr. Janez Šušteršič je kritičen do dela vlade.
Dr. Janez Šušteršič: “Vlada se je v prvem letu predvsem najedla zarečenega kruha. Predvsem predsednik vlade je na hitro napovedal veliko stvari, ki se potem niso izvedle ali pa so se izvedle povsem drugače – na primer odkup vsega slovenskega žita, plačilo gasilcem in še kaj. Vlada je potem priznala, da slabo komunicira, vendar je po mojem pravi vzrok slabe komunikacije to, da na ključnih področjih še vedno ne vedo, kaj bi radi naredili. Po enem letu nimamo nobenega jasnega koncepta zdravstvene reforme, plačne reforme, pokojninske reforme, reforme pravosodja, davčna reforma je bila predstavljena in nato umaknjena, glede naložbe v JEK2 se samo izmotavajo. Čeprav je dokaj uspešno pomagala gospodarstvu in ljudem ob energetski krizi, se z inflacijo spopada na precej drobnjakarski način, ne da bi se zavedala, da je za njeno trajno znižanje potrebno predvsem zmanjšati proračunski primanjkljaj. Ob tem je veliko energije porabila za ideološke provokacije, politični prevzem RTV in preganjanje posameznih novinarjev ali komentatorjev. Skratka, premalo resnega dela in jasnih usmeritev glede reform ter veliko izgubljanja energije.”
Ob prvi obletnici vlade Roberta Goloba (Svoboda), Tanje Fajon (SD) in Luke Mesca (Levica) vladajoči niso predstavili niti enega dosežka v dobro državljanov. Zato so namesto njih jagodni izbor “dosežkov” sedanje vlade pripravili v Slovenski demokratski stranki.
“Dosežki” v enem letu vlade Roberta Goloba:
1. Ukinili so Muzej slovenske osamosvojitve.
2. Ukinili so nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja.
3. Spremenili so zakon o dohodnini tako, da je prinesel nižje plače in višje davke.
4. Uvedli so zakonsko podlago, da nam lahko tajno sledijo brez sodne odločbe.
5. Ne upoštevajo potreb in gmotnega položaja upokojencev.
6. Ne upoštevajo potreb občin po ustrezni višini povprečnine.
7. Izvajajo politični pritisk na vodstvo RTVS in Ustavno sodišče RS.
8. Z interventnim zakonom za skrajšanje čakalnih dob so se čakalne vrste še podaljšale.
9. Za številne nujne investicije v zdravstvu so izgubili evropska sredstva.
10. Dopolnilno zdravstveno zavarovanje so spremenili v obvezni zdravstveni prispevek.
11. Obljubili so 3000 stanovanj na leto, a zgradili niso niti enega. Vsa novozgrajena stanovanja so projekti prejšnje vlade.
12. Obljubili so kakovost in dostopnost domov za sterejše, a dosegli daljše čakalne vrste zaradi kadrovskega primanjkljaja ob praznih kapacitetah domov.
13. Košarica cen hrane naj bi se znižala, a v praksi so cene tudi do 30 odstotkov višje.
14. 50.000 kmetov ni prejelo pomoči zaradi visokih cen energentov.
15. Vračajo globe in razveljavljajo postopke za prekrške, storjene v času epidemije covida-19.
16. Ob 4-kratnem povečanju števila nezakonitih prehodov meje odstranjujejo ograje na meji.
17. Nedopustno usmerjajo policijo glede javnih shodov in tako ustrahujejo kmete.
18. Ukinili so urad za demografijo s sedežem v Mariboru.
19. Ustavili so izvedbo del na projektih državnih cest.
20. Zmanjšali so sredstva za železniško infrastrukturo.
21. Sprostili so sporni projekt graditve kanala C0.
22. Niso preprečili visokih cen pogonskih goriv in energentov.
23. Prepočasi so ukrepali pri pomoči gospodarstvu.
24. Daleč najbolj konkreten oz. viden rezultat je prestavljanje t. i. časovnic.
25. Po letu dni dajanja obljub so obljubili, da ne bodo več obljubljali.
V SDS so zapisali, da bi vladi »sicer težko čestitali, jim pa želijo več dobrih rezultatov na državljane v prihodnje«.
Zvone Černač, poslanec SDS in nekdanji minister: Denarnice vseh so se v letu dni golobizma krepko stanjšale.
Leto dni Golobove vlade je komentiral tudi Zvone Černač, poslanec SDS in minister v dveh nekdanjih Janševih vladah (za infrastrukturo in prostor ter razvoj, strateške projekte in kohezijo RS).
Černač je zapisal: “Minilo je leto dni od parlamentarnih volitev, prišla je obletnica konstituiranja nove sestave državnega zbora in prisege vlade Roberta Goloba. Se še spomnite izjave Roberta Goloba na dan volilne zmage njegove stranke 24. aprila lani: »Danes ljudje plešejo. Jutri bomo začeli trdo delati, da upravičimo to zaupanje.« Po letu dni, dan po interpelaciji zoper vlado, pa je dejal: »Ne bomo dajali več nobenih javnih obljub, ampak bomo trdo delali.”
Po letu dni je predsednik vlade skesano priznal, da so bile to, kar je govoril ljudem pred volitvami, na dan volitev in po njih, samo prazne obljube.
V začetku letošnjega leta smo poslušali iz njegovih ust, da bo leto 2023 leto reform. Osem jih je naštel. Dva meseca za tem je lastno obljubo zanikal. Niti zdravstvene, ki naj bi bila prioriteta in na mizi do 1. aprila, nismo dočakali. Reforma na področju zdravstva je za Golobovo koalicijo iz predala potegnjen zakon iz časa Šarčeve vlade, ki prostovoljno zdravstveno zavarovanje preoblikuje v obveznega. Plačevali bomo tako kot doslej. Obvezno. Če bo sprejet predlog Levice, pa bo skoraj 400.000 ljudi plačevalo več. Bistveno več. Na novo bo plačevalo to dodatno zavarovanje 80.000 ljudi več. Državni zavarovalnici. Birokratsko in neučinkovito vodeni. Oblasti uslužni mediji pa so poročali o UKINITVI dodatnega prostovoljnega zavarovanja?! Ne samo to. Iz proračuna bodo letno dodali 200 milijonov evrov. Kako, če so imele zavarovalnice doslej dobičke? To ni nobena reforma, saj se čakalne dobe, ki so se v letu dni golobizma celo povečale, in to kljub v sistem “vrženih” dodatnih 110 milijonov evrov med 1. septembrom 2022 in 28. februarjem 2023, ne bodo nič skrajšale. Eksperiment s “stresnim testom” zdravstvenega ministra kaže klavrne rezultate. Kljub silnemu povečanju sredstev se dostopnost do zdravstvenih storitev ni izboljšala. Izboljšale so se samo finančne bilance posameznih javnih izvajalcev in izvajalcev s koncesijo.
Avtor: Vida Kocjan
Čanek je bil prvotno objavljen v Demokraciji