“Kdor prihaja k nam in želi normalno delati, se mora integrirati, mora poznati jezik, mora poznati kulturo in potem lahko vsi normalno skupaj živimo v miru”, je v luči sprejemanja novele zakona o tujcih prepričan poslanec stranke SDS Branko Grims, ki poudarja, da je slovenski jezik vrednota. Ker smo narod, ki šteje komaj 2 milijona ljudi, je ta odnos še toliko bolj občutljiv.
Zakon, ki je bil po besedah poslanca Branka Grimsa sprejet med prejšnjo vlado, je evropsko primerljiv zakon, ki je mnogo milejši kot v sosednjih državah, kjer praviloma moraš izkazati znanje jezika A1. “To je evropska norma – osnovno znanje jezika – na primer poznavanje nemščine v Avstriji. To pomeni, da lahko prideš in daš denimo otroka v javni vrtec in da lahko napreduje naprej v šolo. Od tam naprej se znanje samo stopnjuje. Razlog je preprost. Evropska norma je, da je znanje jezika prvi pogoj integracije”. Po Grimsovih besedah je nesmiselno govoriti o integraciji brez znanja jezika. “To je čist blef. Koalicija, ki gradi na protislovenstvu, sedaj zakon kvari. Odnos do slovenščine je temeljni odnos do slovenskega naroda in tudi do slovenske države.”
Prelaganje je v škodo Slovenije in tujcev
Na Grimsove očitke je poslanka Gibanja Svoboda Janja Sluga povedala, da ne ukinjajo pogoja znanja našega jezik in da si želijo, da tujci, ki so pri nas, obvladajo slovenski jezik na osnovni ravni. Kot je znano, je vlada zamaknila izvajanje pogoja in uvedla 18-mesečno prehodno obdobje, izpit A1 pa bi tako postal obvezen čez leto in pol. “Način, kako je sedaj določen izpit in opravljanje tečaja slovenskega jezika, nam prinaša dolgo čakalno vrsto. V tem trenutku nismo spodobni zagotoviti izvajanje tečaja in opravljanje izpita iz slovenščine vsem tistim, ki bi si to želeli”, je znak pojasnila, zakaj pogoj ne stopi v veljavo naslednji mesec, kot je to predvidevala prejšnja vlada. Ob tem pa je napovedala, da bo vzpostavljena integracijska strategija, da bo državo načrtno pristopala k integraciji tujcev in nudila osnovne pogoje, da bodo pristopili k znanju jezika.
Grims je poudaril, da če bi vladajoča koalicija želela to zares urediti, se ne bi vse mesece (sedaj že deset mesecev), ukvarjala samo z uničevanjem vsega pozitivnega, kar je zgradila vlada Janeza Janše, in bi reševala te probleme. Lahko pa bi pooblastila druge institucije za opravljanje tega izpita. “Ampak do sedaj ni storila nič. Prelaga za leto in pol – to je Sloveniji v škodo, v škodo pa je tudi tistim, ki prihajajo,” je pojasnil in spomnil, da je predstavnica Ilirije, združenja teh, ki prihajajo k nam na začasno delo, povedala, kako zelo pomembno je, da tujci imajo ob prihodu tisto osnovno znanje, ki omogoča, da se vključijo v okolje, da uresničujejo vse, kar želijo na področju šolstva in zdravstva, vse, kar je običajni sestavni del našega življenja. “Brez znanja jezika ni integracije. Slovenija, ki je majhna in jo sestavlja 2 milijona Slovencev, bi morala biti pri vprašanju odnosa do slovenskega jezika toliko bolj občutljiva”, je prepričan Grims.
Grims: Koalicija si hoče na nek način prilastiti tujce, na katere računa dolgoročno
Kar nekajkrat je bilo po navedbah poslanca s strani koalicije povedano, da če ne bi bilo v zraku možnosti referenduma, bi zanesljivo črtali znanje slovenskega jezika iz zakona. “To je laž!” je na to odgovorila Sluga. Grims je poslanko vladajoče stranke pozval, naj si prebere magnetogram, če že ne posluša, kaj se na seji dogaja. “Potem pa žalite, tako kot ste malo prej, ko ste nekaj napletali. Drugo, kar je, je to, kaj koalicija s tem dela. Ves čas prikazuje, da so tukaj neki slabi nameni. Gre pa za obrambo Slovenije, slovenstva, slovenskega jezika, zato da bi pospešili integracijo in da bi odstranili vse tiste stranpoti, ki so izigravanje slovenske pozitivne zakonodaje”, je izpostavil. Po njegovih besedah si s tem želi koalicija na nek način prilastiti tujce, na katere računa dolgoročno, obenem pa je to čista manipulacija. Kdo v resnici ščiti interese tistih, ki pridejo v Slovenijo pošteno delat, po besedah Grimsa zelo dobro prikazuje zakon o višini plač. “Mi smo znižali davke in zvišali plače vsem. Tudi tujcem, ki k nam prihajajo. Golobova koalicija pa je davke dvignila in je plače vsem znižala, tudi tujcem,” je poudaril. Ker je na to Slugova komentirala, da se s tem oddaljuje od teme, ker po njeno ni argumentov, ji je Grims na to pristavil, da je to še kako tehten argument. “Kar vprašajte tiste, ki k nam pridejo delat, ali jim plača kaj pomeni.”
Poslanka Gibanja Svoboda je zanikala, da so obrnili stališče samo zaradi grožnje referenduma. Kot pravi, naj bi imeli amandmaje pripravljene, preden se je Grims tega spomnil. “Gospodarstvo ves čas kliče po delovni sili. Ne samo v Sloveniji, ampak po vseh evropskih državah. Izračuni nam kažejo, da nam na letni ravni primanjkuje 5 tisoč ljudi, ki bi se vključili v aktivno delo v Sloveniji. Poslušamo očitke gospodarstva, da je prepočasno vključevanje tujcev v aktivno delo cokla razvoja našega gospodarstva. Postopki za pridobitev dovoljenja trajajo predolgo,” je dejala in napovedala, da naj bi pospešili postopke in zmanjšali birokracijo.
Ko je bil poslanec Grims povprašan, kdaj se bodo odločili glede referenduma, je ta uvodoma odgovoril, da je pri levih vedno potreben osvežilec spomina. “Seja je bila v petek kar prekinjena, kar je bila čista zloraba procedure, preden je sploh kdorkoli od nas dobil besedo, da se je koalicija lahko preko vikenda usklajevala, kaj bo storila. Ne enkrat, temveč nekajkrat je bilo danes s strani koalicije povedano, da zaradi grožnje z referendumom ne bodo šli v črtanje slovenskega jezika,” je izpostavil in dodal, kaj bo zanje kriterij. “Ta kriterij je na nek način postavil slovenski pisatelj Boris Pahor, ki je sam sebe štel na levo, 107 let je bil borec za slovenstvo, domoljubje in je preprosto povedal, da imeti svoj jezik, svojo identiteto, svojo kulturo ni noben nacionalizem.” Poudaril je, da so to kriteriji, po katerih se bodo odločali, kajti njihov kriterij je, da kdor prihaja k nam in želi tukaj delati, se mora integrirati v družbo, poznati jezik, identiteto, kulturo, potem lahko pa vsi normalno skupaj živimo in delamo.
Grims zadovoljen, da so v petek stopili v bran slovenščini
Poslanka Sluga je v oddaji vztrajala, da so bili njihovi amandmaji v petek pripravljeni, ampak, da so se glede na to, kar je povedala zakonodajno-pravna služba, na samem odboru odločili, da je potrebna prekinitev, da so se amandaji popravili in se uskladili s pripombami zakonodajno-pravne službe. Vztrajala je, da naj bi že takrat vsebovali to, kar je imamo danes v zakonu – znanje slovenskega jezika. Razlika pa je v tem, da bo tečaj brezplačen. “27. aprila bi to začelo veljati kot plačljivo, to bi bila ovira, da bi se tujci za to odločali,” je še dodala. Grims je ob tem poudaril, da je zakonodajno-pravna služba v ponedeljek zelo jasno povedala, da pripravljeni amandmaji niso v veliki meri usklajeni z njenimi pripombami. “Se pravi, da gre za prazen izgovor. V resnici je šlo za vprašanje odnosa do slovenščine. Hvala bogu, da smo v petek zelo jasno stopili slovenščini v bran”, je pojasnil Grims.
“Potrebno je vedeti, da je slovenščina temelj slovenstva, slovenskega naroda in temelj slovenske države. Kajti po ustavi je Slovenija kot država utemeljena na neodtujljivi pravici slovenskega naroda do samoodločbe. Brez slovenščine Slovenije ni,” je poudaril poslanec. Ker je Sluga na to komentirala, da jo bo zelo skrbelo, ko bomo v enem trenutku rekli, da je obstoj slovenskega jezika odvisen od tega, koliko tujcev govori slovensko, je Grims poslanko povprašal, ali jo moti slovenska ustava. “Glede na en izraz, ki ste ga danes uporabili, bi se dalo o tem pogovarjati, je pa to odvisno od nas. Slovenščina in obstoj slovenstva je odvisen od naše identitete, od tega, da slovenstvo ohranjamo kot vrednoto,” je zaključil poslanec
Sara Kovač