Stranka Levica je ena od glavnih akterjev vlade Roberta Goloba, ironično pa je videti, da bo najbrž tudi glavna kolateralna škoda skrajno leve vlade, ki jo po tiho vodi. Da v stranki vre med skrajnim komunističnim krilom, ki bi kapitaliste z bajoneti terjal v morje, in zmernim komunističnim krilom, ki bi kapitaliste raje za premoženje olajšal z bolj elegantnimi prijemi, vemo že dolgo. Končno se je to potrdilo na internih volitvah stranke, ko niso podprli Luke Mesca, da nadaljuje mesto koordinatorja (včasih je bila to le formalnost). Kdo ga bo nadomestil in kdo bo njegov namestnik?
Nekaj časa se je šepetalo, da bo koordinatorka Asta Vrečko, ki je zaslovela s svojim romanjem v Čebine na komemoracijo ustanovitve komunistične stranke, namestnik pa naj bi postal Mesec, s čimer bi ohranil neformalno mesto vodje stranke. A očitno se to ne bo zgodilo. V Levici so zdaj končali evidentiranje kandidatov za člane izvršnega odbora, koordinatorja in njegovega namestnika. Za mesto koordinatorja se bo potegovala dozdajšnja Meščeva namestnica Asta Vrečko, po poročanju Dela pa tudi poslanec Miha Kordiš, ne pa – kot je bilo pričakovano.
Vodstvo naj bi izbirali jeseni, do takrat bo stranko vodil dosedanji koordinator Mesec. Ta je pred kongresom še napovedoval vnovično kandidaturo za zadnji mandat na čelu Levice, ob izidih volitev v svet stranke pa napovedal, da bo dal na mizo vprašanje, ali naj še vodi stranko. Na volitvah v novi svet stranke je namreč od 25 voljenih članov mandat dobilo 15 iz tako imenovanega levega krila stranke, ki ga v javnosti predstavlja poslanec Kordiš, ki si želi (še bolj) skrajno levo politiko.
Kordiš je sicer na volitvah v svet stranke dobil največ glasov, Delo pa poroča, da želi prav on postali vodja stranke, čeprav se na tem mestu bolj omenja ministrico za kulturo Vrečkovo, Mesec pa se tako po desetletju umika z vrha stranke.
Po Mescu razpad?
Kaj to pomeni? Najbrž to, da se stranka pomika še bolj na levo in bo – če ostane v koaliciji – še bolj radikalizirala koalicijo, ki je vizijsko povsem odvisna od njenih socialističnih domislic. Prav tako to pomeni, da si Levica morda ne želi več vloge v stranki ali morda celo v parlamentu, saj gre za stranko “ulice” – konec koncev je dober prikaz tega, kakšen razkorak je med običajnimi volivci in njihovim bazenom v tem, da je Kordiš na predsedniških volitvah povsem propadel, medtem ko je na strankarskih volitvah dobil največ glasov. Levica je na zadnjih volitvah sicer komaj prestopila parlamentarni prag, zato ji mnogi analitiki napovedujejo zadnji mandat parlamentarne stranke. Morda pa bo razpad Levice in njen izhod iz parlamenta edini pozitivni stranski učinek škodljive Golobove vlade?
I. K.