Slovenija prehaja, tudi zaradi žrtev in molitev naših prednikov, v odločilno fazo svoje samostojnosti. Sedanja vlada različnih strank, ki se borijo za nacionalno preživetje, ni le splet naključnih okoliščin, pač pa je izraz narodove volje po samoodločbi, samostojnosti in preživetju, ki smo jo izrazili na plebiscitu pred tridesetimi leti. Upam, da kljub odhodu poslancev DeSUS-a iz koalicije ter pobesnele in brezvestne norosti levičarskih postkomunistov ta vlada obstane, saj odraža odločnost Slovencev, da uporabljamo svojo pamet, razvijamo lastne sposobnosti in ohranjamo svoja izročila, ki so nam jih iz roda v rod predajali predniki. Jezikovne in kulturne temelje narodovega preživetja lahko gradimo na trdni državi in njeni prepoznavnosti v svetu.
Redki prisebni in odločni misleci, kot je bil Lambert Ehrlich, so se pred osmimi desetletji s požrtvovalno odločnostjo za ceno življenja uprli revolucionarnemu rušenju urejenega demokratičnega reda v Sloveniji. Posledice odpravljamo še danes in rušenje vlade ter njena negotova prihodnost sta le odmev vsega tega.
Levica v boju za oblast in za razlago preteklosti in sedanjosti ne izbira sredstev
Kršenje postav in pravil, ki so si ga privoščili oni pri koritu, je postalo navada in železna srajca družbenega ravnanja, v katerem je težko vzdrževati red in ohranjati dostojanstvo. Stiska pandemije je le še zaostrila ta refleks; nekateri pa kar načrtno spodbujajo nered, ne glede na število bolnikov in umrlih ter obremenjevanje zdravstvenih in drugih odgovornih delavcev. Zanje ima boj za ohranitev privilegijev prednost pred odgovornostjo in skrbjo za javni blagor. Pritisk pandemije, ki zahteva red in disciplino, zato povečuje psihozo in ustvarja izredno stanje v državi. Zato pri nas teme takoj razglasijo za ideološke povsod, kjer odgovorni hočejo vzpostavljati red in preglednost. Ker tega ne zmoremo urediti sami doma, se še kaj izvaža na mednarodno polje, saj v Evropi in po svetu že tako poteka spopad za razlago preteklosti in sedanjosti.
Preteklost nam je pustila breme komunizma, spopad zaostrujejo begunci in skrajneži z leve in desne; nemočni pa so ozaveščeni državljani, ki jim gre za Slovenijo. Tega politični levičarji v Sloveniji zaradi ohranjanja svojih pridobitev niso pripravljeni sprejeti, ker jim ni mar za samostojno in našo Slovenijo, pač pa le za fevde v njej, ki so jih imeli nekoč in bi jih imeli še naprej.
Duhovniki in škofje bi lahko bili bolj dejavni v skrbi za bolne in njihove svojce
Ob vseh teh zahtevnih procesih Slovenci počasi, a vztrajno le spoznavamo svojo vrednost, tudi v Cerkvi. Duhovniki delijo osamljenost, celo samoto in izrinjenost in si po svojih močeh prizadevajo za ozaveščanje sebe in drugih za podporo in strežbo bolnikom in svojcem umrlih. Profesorica dr. Metoda Dodič Fikfak je duhovnikom na konferenci govorila o Nizozemski, kjer je tristo duhovnikov umrlo, ker tam bolj tesno sodelujejo v zdravstvenih ekipah kot pri nas bolniški duhovniki. Gotovo bi se lahko škofje in duhovniki še bolj angažirali. Nuncij bi že zdavnaj lahko uredil imenovanje škofov, mariborski nadškof bi se v nedeljskih prenosih maše na RTV Slovenija lahko izmenjaval z ljubljanskim in še marsikaj.
Jezikovne in kulturne temelje narodovega preživetja lahko gradimo na trdni državi in njeni prepoznavnosti v svetu
Očitno prehaja Slovenija tudi zaradi žrtev in molitev naših prednikov v odločilno fazo svoje samostojnosti. Sedanja vlada različnih strank, ki se borijo za nacionalno preživetje, ni le splet naključnih okoliščin, pač pa je izraz narodove volje po samoodločbi, samostojnosti in preživetju. Upam, da kljub odhodu poslancev DeSUS-a iz koalicije ter pobesnele in brezvestne norosti levičarskih postkomunistov ta vlada obstane, saj odraža odločnost Slovencev, da uporabljamo svojo pamet, razvijamo lastne sposobnosti in ohranjamo svoja izročila, ki so nam jih iz roda v rod predajali predniki. Jezikovne in kulturne temelje narodovega preživetja lahko gradimo na trdni državi in njeni prepoznavnosti v svetu.
Ne glede na vse težave v sebi in med seboj, spodbujajmo in gojimo torej zdrave medosebne in družbene odnose, razvijajmo svoje sposobnosti za krepitev gospodarskih, socialnih, upravnih, političnih in krajinskih okvirov ter tako demokratičnega razvoja naroda in države, za kar smo se odločili na plebiscitu. Saj imamo kljub pretekli ujetosti voljo in znanje za premagovanje sebičnosti in za reševanje sporov v plemenito in kulturno sobivanje.
Kristjane in vse ljudi dobre volje v teh dneh k temu spodbuja Kristusovo rojstvo v človeških srcih, kar je poroštvo za doseganje osebne sreče in družbenega sožitja. To nas lahko napravi bolj človeške med seboj in z vsemi ljudmi dobre volje za blagor nas samih, naših družin in vseh ljudi dobre volje. Verjamem, da se bodo za to zavzemali družbeno odgovorni politiki, medijski snovalci in vsi, ki so odgovorni za pravno državo in spoštovanje človekovih pravic. Začnimo že živeti drug ob drugem in drug z drugim, saj smo se za to na plebiscitu za samostojno Slovenijo tako odločno zavzeli. V tem duhu želim vsem blagoslovljen Božič in upanja polno novo leto 2021!