“Z vstopom stranke Levica v Državni zbor pa se je v slovenskem političnem prostoru uveljavil tudi izrazito toksičen način političnega komuniciranja”, opozarja minister Borut Rončević in izpostavlja primer razvojnega zakona.
Po dnevu suverenosti, ko smo bili na sami proslavi v Kopru priča novim primitivnim izpadom pripadnikov levega pola ob nastopu in govoru premierja Janeza Janše je v oddaji Odmevi vršilec dolžnosti vladnega urada za komuniciranje Sebastjan Jeretič izpostavil veliko polarizacijo slovenske družbe, ob tem pa poudaril, da je “polarizacija v slovenskem prostoru dobila neverjeten pospešek ravno z vstopom stranke Levica v parlamentarni prostor.” Dodal je, da je od takrat naprej to razdvajanje postalo strupeno. “Že prej so bile delitve med levimi in desnimi, od vašega vstopa v parlament, pa je polarizacija dobila strupen pospešek“, je Jeretič povedal v Odmevih povedal svoji sogovornici in drugi gostji oddaje Nataši Sukič iz poslanskih vrst radikalne Levice.
Kasneje je Jeretič na družbenem omrežju X svoj komentar še dopolnil. Opozoril je, da se polarizacija ni zgodila to nedeljo, temveč je že dolgo prisotna. Kot je zapisal, Slovencev ne delijo proslave, temveč so se razdelili skozi leta. Sprva počasi, zatem pa vse hitreje. Jeretič prav tako opozarja, da je polarizacija ovira, ki jo je treba preseči, če si želimo razvoja, pa četudi za le nekaj glasov, ki delajo in ustvarjajo za Slovenijo.
Na omenjenem družbenem omrežju je Jeretiču pritrdil tudi minister za izobrazbo, znanost in mladino Borut Rončević, ki je po izobrazbi sicer sociolog. Pri tem pa je izpostavil razvojni zakon, o katerem bomo odločali na referendumu 6. decembra.
Rončević se strinja z oceno Jeretiča, da je vstop Levice v državni zbor sprožil pospešeno polarizacijo, pri tem pa je šel še korak dlje in zapisal, da je Levica v slovenskem političnem prostoru normalizirala tudi “toksičen način” izražanja. Kot pravi, slednji temelji “na lažeh, polresnicah, zlonamernih interpretacijah in osebnih diskreditacijah.”
Prihod politične (ne)kulture
Tako se je v Sloveniji ustalila nova politična (ne)kultura, ki polarizira javnost, zastruplja javno razpravo, predvsem pa “spodkopava zaupanje v demokratične institucije.” Rončević je prepričan, da so izrazito povedni primeri tega ravno referendumske kampanje, ki jih povzemajo tudi osrednji mediji. Rončević trdi, da se prepogosto namesto “vsebinske razprave širijo zavajajoče trditve in neutemeljena strašenja.” Temu smo bili priča pred zadnjimi referendumi, kjer so nevladniki, leva politična opozicija in osrednji mediji v en glas trobili o uvajanju politične policije v primeru sprejetja novele zakona o parlamentarnih preiskavah, pri tem pa so nalašč zamolčali več pomembnih podrobnosti, kot denimo, da parlamentarna preiskava lahko preiskuje samo osebe, ki imajo javne funkcije.
Sedaj se enako dogaja tudi pri hujskaški kampanji proti razvojnemu zakonu, izpostavlja Rončević, ki pravi, da omenjeni zakon prinaša “pomembne koristi ljudem in Sloveniji”. To kar počne leva opozicija pa ne gre la na škodo vladi, temveč predvsem državljankam in državljanom, ki si, kot pravi minister, zaslužijo “pošteno predstavitev dejstev in argumentov, ne pa zavajanja.”
Zapisano drži. Z vstopom stranke Levica v Državni zbor pa se je v slovenskem političnem prostoru uveljavil tudi izrazito toksičen način političnega komuniciranja, ki sistematično temelji na lažeh, polresnicah, zlonamernih interpretacijah in osebnih diskreditacijah. Takšna politična kultura zastruplja javno razpravo in spodkopava zaupanje v demokratične institucije.
To se posebej izrazito kaže v referendumskih kampanjah, kjer se namesto vsebinske razprave prepogosto širijo zavajajoče trditve in neutemeljena strašenja.
Tudi ob Razvojnem zakonu, za katerega sem prepričan, da prinaša pomembne koristi ljudem in Sloveniji, bi si državljani zaslužili pošteno predstavitev dejstev in argumentov, ne pa zavajanja v škodo ljudi.
— Borut Rončević (@BorutRoncevic) October 28, 2026
Razvojni zakon bi koristil celi Sloveniji
Namesto, da bi bil “zakon le za bogate” kot trdijo levičarji, prinaša ta zakon več ugodnosti, ki bi koristile vsem prebivalcem Slovenije. Med drugim predvideva trajno znižanje DDV za določena osnovna živila, kot so kruh, mleko, meso, jajca, sadje in zelenjava. Tako bi vsa gospodinjstva manj odštela za osnovna živila. Zakon bi prav tako koristil upokojencem, saj se jim več ne bi od pokojnine odtegoval prispevek za dolgotrajno oskrbo. Koristil pa bi tudi mladim družinam, saj predvideva znižanje davčne stopnje na določene dohodke iz oddajanja stanovanj na pet odstotkov namesto 25 odstotkov, če lastnik stanovanje odda nekomu, ki je mlajši od 30 let ali pa družini z otrokom. Skratka, kdor bi oddajal stanovanja mladim, bi imel manj stroškov. Prav tako bi zakon koristil kmetovalcem, ker predvideva tudi znižan DDV za določene kmetijske vložke, kot so semena in gnojila. Bil bi v prid tudi nekaterim posameznikom z nižjimi prihodki zaradi sprememb sistema normiranih odhodkov ter razbremenitve za nekatere samozaposlene in manjše dejavnosti. Nenazadnje pa bi omogočal tudi določene oblike dodatnega dela zdravnikov zunaj običajnega obsega dela, pod, kar bi zmanjšalo čakalne vrste.
A. S.