Kaj imajo zadnje čase skupnega Kostel, Solčava in Črni Vrh? Proteste. Ne, ljudje ne protestirajo ne proti visokim davkom ne proti zastojem na (avto)cestah, prav tako ne proti lažnivim kljukcem z ministrstev, napihnjenemu proračunu ali potratni državi, ki po dolgem in počez daje denar nevladnim organizacijam političnih aktivistov. Protestirajo, ker je energetska družba Petrol zaprla bencinske servise v njihovih krajih. Glavno ost so uprli prav proti podjetju, ki mu je vlada z nerazumnimi ukrepi povzročila poslovno škodo. Nekateri bencinski servisi so čez noč postali nedonosni, zato jih je podjetje zaprlo.
“Vsakršno izsiljevanje na plečih ljudi – medtem ko Petrol posluje z rekordnimi dobički, ki očitno nekaterim lastnikom, ki pritiskajo na upravo, niso dovolj – je treba zatreti v kali,” je zadevo komentiral premier Robert Golob. Kot kaže, se je dotaknil src krajanov, ki so ponavljali, da “Petrol /…/ ne more gledati izključno na svoj dobiček”.
To je v krajih, ki so skoraj pol stoletja trpeli pod komunistično diktaturo in se nikoli niso res izvili iz socialistične miselnosti, zapisano v njihov genski zapis – dobiček je slab, dobiček je kapitalistična relikvija. Njihov logičen sklep je, da je za zaprtje črpalk, s čimer so prikrajšani za polnjenje bencinskih rezervoarjev, kriv kapitalizem. To je, milo rečeno, čudno razumevanje, saj Slovenija nikoli ni imela prostotržnega gospodarstva. Kar je zapisano v ustavi, kjer je nekaj govora o “svobodni gospodarski pobudi”, je ves čas ostalo le črka na papirju.
Vladna regulacija okrnila poslovanje družbe
Nihče več se ne spomni, zakaj je Petrol zaprl servise. Razlog tiči v tem, da sta Golob in tovarišija sprejela uredbo, s katero je vlada regulacijo cen naftnih derivatov vnovič podaljšala in jo dodatno razširila še na avtoceste. Prodaja goriv je tako spet popolnoma regulirana, Petrolove marže so zabetonirane na nizki ravni, kar je povzročilo zmanjšanje dobička in s tem manj možnosti za nove investicije. Vladni visokooktanski bojni klic, s katerim vladajoči podžigajo proteste, je demoniziranje dobička.
Če kdo misli, da vlado pri tem poganjajo dobri nameni, malodane altruistični, in da jo v resnici “skrbi” za ljudi, se moti. Glavni motiv vseh socialistov, ki so preoblečeni “Kajni”, je zavist. Ta vlada je nedvomno socialistična in polna zavisti – tako zelo, da s svojimi nevladniki ne bi določala zgolj tega, kaj sta sprejemljiv in nesprejemljiv dobiček, ampak bi rada Petrolove zelene številke v celoti spremenila v rdeče.
Slovenska poosamosvojitvena levica je, ujeta v milni mehurček, izgubljena v prostoru in času. Njen vzporedni svet ne pozna dobička, misli, da še vedno živi v prejšnjih stoletjih, ko se je bíl razredni boj. Sama sebi je namen in spodbuja zastarele teme, povezane z vprašanji, kolikšno je pošteno plačilo, kolikšna je dostojna plača, kolikšen je dovoljen poslovni presežek, kar preračunava na osnovi marksistične teorije vrednosti dela. Ker ljudje radi nasedajo, se pustijo zavesti in so nagnjeni k temu, da krivdo vedno pripisujejo drugim (navadno so tarče podjetniki in menedžerji), ne da bi sami uporabili zdravo pamet, je Petrol postal zlobna organizacija. Da ne bo pomote – vsa Evropa drsi v nekakšen (pol)socializem, skladno s katerim bi razsvetljena levičarska elita rada odločala o poslovanju in dobičku različnih podjetij. Sporočilo poslovno uspešnim podjetjem in posameznikom je jasno: “Bodite bolj empatični, podjetniški psihopati in dobičkonosni sociopati. Vaši uspehi so dokaz, da ste pokvarjeni, zlobni, sebični. Vzeli vam bomo vaše premoženje in vas linčali.”
Jože Biščak